Uveljavljanje skupnih interesov

Avstrijska deželna glavarja Mario Kunasek (FPÖ) Štajerska in Daniel Fellner (SPÖ) iz Koroške sta poudarila predvsem skupne točke sodelovanja. »Pogovarjali smo se o številnih stvareh, ki nas povezujejo, od gospodarstva do raziskav, medicine, športa, umetnosti, turizma, pomoči ob nesrečah – o mnogih področjih, kjer smo v preteklosti že zelo tesno sodelovali,« je dejal Mario Kunasek. Našo skupno prihodnost obeh dežel je treba še naprej razvijati.

»Ne želimo si samo sobivanja, kakršno je morda obstajalo mnogo desetletij, temveč si želimo pristnega strateškega sodelovanja v prihodnosti,« je dejal Daniel Fellner. Dogovorili smo se za tesno sodelovanje na področju čezmejnih tehnologij in obstoječih poslovnih »parkov«. Poleg tega gre tudi za to, da bi lahko uveljavili skupne interese pred EU.

Priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji

V torek je bila tema tudi obravnava manjšin na obeh straneh meje. Daniel Fellner je priznal da je to občutljivo vprašanja. »Ampak v Sloveniji obstaja tudi nemško govoreča manjšina. In pogosto se zdi, da smo na to nekoliko pozabili. Vendar je seveda naša dolžnost, da tudi tukaj spregovorimo in rečemo: ‘Ko govorimo o manjšinah in varstvu kulturne raznolikosti in jezika, se mora to seveda razširiti preko naših državnih meja. Na ta način se lahko morda še učinkoviteje zavzemamo za pravice narodnih skupnosti.«

»Če v Avstriji upravičeno varujemo slovensko narodno skupnost, potem moramo enako zahtevati tudi za pravice nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Zato sta Štajerska in Koroška danes poslali jasen signal in pozvali zvezno vlado, naj se zavzame za ustavno priznanje,« je pojasnil štajerski deželni glavar Mario Kunasek.

Štajersko-koroška konferenca

15. september 2026, grad Gradec – Bela dvorana Štajerske. Dnevni red – Sprejeti sklepi. Stran 42

6.5. Podpora in ustavno priznanje avtohtone nemško govoreče manjšine v Sloveniji

Pripadniki današnje avtohtone nemško govoreče manjšine že stoletja živijo skupaj s sedanjim slovensko govorečim večinskim prebivalstvom na ozemlju Republike Slovenije.

Iz tega večstoletnega sobivanja je nastala samostojna nemško govoreča skupnost, ki še naprej oblikuje kulturno dediščino države. Njihov jezik, tradicije in identiteta gojijo in ohranjajo še danes.

Obenem pa na avstrijskem ozemlju živi slovenske narodna skupnost. V avstrijskih zveznih deželah Koroški, na Gradiščanskem in Štajerskem uživajo enake pravice kot vsi drugi avstrijski državljani. Poleg tega ima slovenska narodna skupnost zapisan poseben status v 7. členu avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Na tej podlagi je bila in je slovenska narodna skupnost vedno sestavni del te države, kar je nedvoumno pojasnjeno tudi v zveznem ustavnem pravu.

Nasprotno temu pa si nemško govoreča manjšina v Sloveniji že vrsto let prizadeva za uradno priznanje s strani Republike Slovenije. Za razliko od madžarske in italijanske narodne skupnosti nemško govoreča manjšina v Sloveniji v slovenski ustavi ni priznana kot avtohtona narodna skupnost. Tako ustavno zanjo niso predvidene nobene ustrezne kolektivne manjšinske pravice.

Pogled na druge evropske države pa kaže, da je pravice nemško govoreče narodne skupnosti dejansko mogoče zapisati v zakonodajo. Poljska in Romunija imata na primer ustrezne pravne predpise za zaščito svojih nemško govorečih manjšin.

Glede na skupno zgodovino, poseben pomen varstva manjšin ter tesne geografske, zgodovinske in kulturne vezi med Štajersko in Koroško ter Slovenijo nameravata zvezni deželi Štajerska in Koroška izdati skupno izjavo o podpori avtohtoni nemško govoreči manjšini, ki živi v Sloveniji.

Poleg tega je treba v skupnem pismu zvezni ministrici za evropske in mednarodne zadeve poudariti pomen ustavnega priznanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Hkrati pa je treba zvezno ministrico pozvati, naj to vprašanje po diplomatski poti odpre z Republiko Slovenijo in se zavzame za primerno rešitev in priznanje.

Skupno priporočilo : Avstrijski zvezni deželi Štajerska in Koroška potrjujeta svojo zavezanost priznanju nemško govoreče manjšine v Sloveniji ter pozivata zvezno ministrico za evropske in mednarodne zadeve, naj po diplomatski poti odpre vprašanje ustavnega priznanja nemško govoreče manjšine v Republiki Sloveniji in se zavzame za primerno ustavno priznanje.

Besedilo steiermark.orf.at, torek, 15. septembra 2026

Foto© Land Steiermark/Robert Binder; Verwendung bei Quellenangabe honorarfrei – brezplačna uporaba z navedbo avtorja