2.1. DVOJEZIČNI VRTEC

Po vzoru predšolskega dvojezičnega vrtca, ki so ga že  uvedli v Gradcu, testna  uvedba predšolskega oddelka v enem od vrtcev v Mariboru z dvema vzgojiteljicama, kot v Gradcu, seveda v obratnem vrstnem redu, torej  slovensko- nemški program. Osnova slovenski jezik, dopolnilno nemški jezik. Če je problem nostrifikacija programa, bi lahko to uredili preko sodelovanja z zato usposobljeno institucijo, kar bi pomenilo še posebno  dodatno kvaliteto.  V treh letih bi prišli do treh skupin-oddelkov otrok z dobrim obvladanjem obeh jezikov slovenskega in nemškega.

Po enoletnih izkušnjah testnega delovanja v Mariboru  lahko širimo na druga področja spodnje Štajerske, Ljubljano in Kočevje, kjer je še nemška manjšina.

Ker sta v Sloveniji v vrtcu v vsakem oddelku vzgojiteljica in varuška, bi lahko namesto varuške bila druga oseba profesorica nemščine in bi tako zmanjšali  dodatne stroške s sedanjo plačo varuške.

Ker nam tako ustanavljanje onemogočate, baje bi bilo celo kaznivo, kar pa v Avstriji zanimivo  ni, pripravljamo sedaj za mlade, šoloobvezne »letno taborjenje« 14 dnevno druženje, dopoldne intenzivni tečaj nemščine, popoldne pa ogledi kulturno-zgodovinskih znamenitosti in spoznavanje lastne zgodovine.

2.2 RAZPIS MINISTRSTVA ZA KULTURO

(Javni razpis za izbor kulturnih projektov programa, namenjenega pripadnikom nemško govoreče etnične skupine v Republiki Sloveniji, ki jih bo v letu 2022, na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo – JPR-SLOA-2022)

Dosedanji sistem ministrstva za kulturo, ko za posamezne prijavljene projekte zagotovijo finančna sredstva, je treba nujno obdržati,  zaradi inflacije pa znesek zvišati vsaj na 120.000 €. Dodeljevanje iz tega fonda je treba nameniti le društvom ki se ukvarjajo z problematiko nemške manjšine v Sloveniji, ne pa privatnim firmam, ki iščejo v tem razpisu  vir zaslužka. Problem dosedanje delitve pa je omejitev dotacije na max. 6.000 €, kar pomeni, da kulturna društva ne morejo pripraviti večjih, bolj zahtevnih prireditev, ki seveda zahtevajo tudi dosti več finančnih sredstev. Višino omejitve je treba povišati.

In če ste ob prejšnjem sestanku dejali, da vseh sredstev, menda 1.000 € predlani niste mogli niti razdeliti, bi vam rada sporočila, da je bilo za lanski razpis v višini 60.000 € prijavljenih 35 projektov v višini 123.056,45 €, za naša društva pa odobreno samo  48.982 €, kar je 39,8 % zahtevkov. To je seveda odraz »spodbujanja« oz. onemogočanja našega že tako težkega delovanja, ker čim manj denarja nam date, tem težje delujemo; potem pa rečete, ja saj sploh niso aktivni!!

Ob tem, da za nas ni letno 120.000 €  denarja je vlada lani pred novim letom kar tako mimogrede zagotovila dodatnih 10 milijonov € za manjšinske programe na državni RTV,  ki se pa tako avtomatsko financira iz elektro priključka. No absurd pa so visoke plače direktorjev TV Koper in TV Lendava, o njihovem programu v primerjavi z avstrijskimi manjšinskimi programi pa kdaj drugič.

2.3. MEDIJI ZA PODPORO  NEMŠKO GOVOREČI MANJŠINI

Tretja stvar je bila medijska podpora nemško govoreči manjšini v Sloveniji. Žal pa smo doživeli prav nasprotno,  blatenje in žaljenje najvišjih predstavnikov države v osrednjem dnevniku DELO. Zato je  seveda malo ironična naša  9. točka medijske zahteve: odločno nasprotovanje medijev  izražanju nestrpnosti, stigmatizaciji in zaničevalnim izjavam  v množičnih medijih – kar je sicer uredniška naloga javnih medijev že v ustanovnem aktu.

Mi sedaj ustvarjamo svoj paralelni sistem internetnih povezav preko skupne spletne strani.

2.4. PREDAVANJA, PREDSTAVITVE V AVSTRIJSKI ČITALNICI UNIVERZITETNE   KNJIŽNICE V MARIBOR

( Člen 36,  3. alinea .. strani pozdravljata dejavnost Avstrijske čitalnice v Mariboru in njene aktivnosti v okviru  kulturno-znanstvenega sodelovanja)

V Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer imamo avstrijsko in švicarsko čitalnico, bi radi pripravljali v Glaserjevi dvorani predstavitve nemških in dvojezičnih knjig, ki so izdane v Sloveniji oz. nemškem govornem območju. Sicer nič novega, saj to počne vsak mesec Društvo 7. člen v avstrijski Gornji Radgona, ki jih tako financira zvezna dežela Štajerska.

Ker so vse naše prireditve dvojezične, bi nujno potrebovali opremo za prevajanje in slušalke za 40 oseb, in seveda stroške za prevajalce, vsakokrat po 2 uri. Tehnika  bi morala biti mobilna, da bi lahko predstavitve organizirali dvojezično tudi drugod po Sloveniji in bi tako zaradi  sedaj javnega prevajanja časovno skrajšali dvojezične pogovore.   Za to tehniko bi potrebovali finančna sredstva oz. če lahko dobimo to opremo  rabljen od kakšne univerze v dar brezplačno, bomo zelo hvaležni.

Predsednica/ Obfrau  Urška KOP  ……………………….

E-Mail:  kop.urska@gmail.com, zvezaverband@gmail.com

Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji

Verband der Kulturvereine der deutschsprachiger Volksgruppe in Slowenien

in

Jan SCHALLER, predsednik ,…………………………………… �

E-Mail: schallerj52@gmail.com

Zveza kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji

Bund der Kulturvereine Gottscheer und Steirer in Slowenien

Barvarska ulica 5, 2000 Maribor