Apaško polje, Apaška dolina, občina Apače

Apaško polje, tudi Apaška dolina, površine  36 km2 je bila v času Avstro -Ogrske monarhije, do leta 1918 poseljena večinoma z nemško  govorečimi prebivalci. Apaško polje so po prvi svetovni vojni s St. Germainsko  pogodbo (sprejeta 10.9.1919) dodelili kraljevini SHS v zameno za avstrijsko Radgono in Radgonski kot, ki sta ostala na drugi strani Mure avstrijsko ozemlje. Meja je tako postala reka Mura.

        Med pogajanji na mirovni konferenci  bi kraljevina SHS skoraj izgubila Apaško  dolino. V zadnjih dogovorih mirovne konference je bila namreč danes avstrijska Radgona in Radgonski kot na levem bregu Mure dodeljen Avstriji, v igri pa je bil tudi plebiscit za to območje. Da so preprečili plebiscit so se tako odpovedali Radgoni in Radgonskemu kotu in v zameno dobili Apaško polje, ker je obema stranema ustrezala meja po reki Muri. Maistrovi vojaki so tako morali zapustiti ozemlje prek Mure.  Dunajski veletrgovec Julius Meinl, ki  je kupil posestvo Freudenau v Črncih  leta 1907 pa je ostal lastnik posestva vse do nacionalizacije v letu 1945.

Po nasilno  izseljenih nemških prebivalcih po koncu 2. svetovne vojne so se v Apaško  polje priselili kolonisti – Slovenci iz različnih regij, ki so tu našli svoj novi dom na nacionaliziranih posestvih. Priseljeni kolonisti niso bili navajeni kmečkih del. Ko so jih začeli prisilno vključevati v zadruge, jih je večina zapustila sicer brezplačno dodeljeno posest. Na ta izpraznjena posestva so se nato priselili prebivalci iz Prekmurja. S tem se je skoraj v celoti zamenjalo prvotno prebivalstvo Apaške doline in sta na tem območju nastala dva lokalna pogovorna jezika – staroapaški in prekmurski, ki je vedno bolj prevladoval.

Občina Apače, ki je nastala marca leta  2006,  danes obsega  53,2 km2, in se razprostira ob toku reke Mure, vse od Trat do Podgrada. Obsega  21 naselij. V občini živi 3745 prebivalcev v 1241 gospodinjstvih. Župan občine je mladi dr. Andrej Steyer.

Apaško polje

Menu