Alan Wamberger: Nekdanje dvojezično sobivanje
Knjiga: Die Siedlungskontinuität der deutschsprachigen Bevölkerung zwischen Drau und Mu
Slovenski izvirni naslov diplomskega dela (samo v originalu diplomske naloge)
Kontinuiteta nemško govorečega prebivalstva med Dravo in Muro
Diplomsko delo Alana Wambergerja, Univerza v Ljubljani
Knjigo v nemškem jeziku izdal Alpenländischer Kulturverband Südmark (AKVS), Gradec 2018.
108 strani s tremi jezikovnimi zemljevidi ter nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar krajevnih imen (strani 91-107).
Nekaj zanimivih citatov iz knjige, ki ima 108 strani
V knjigi bomo obravnavali razvoj krajev – mesta ali trge, ki obstajajo že od srednjega veka. Za boljše razumevanje in obravnavo bomo mesta in trge razdelili v tri jezikovne skupine, glede na delež nemškega/nemško govorečega prebivalstva:
- PRETEŽNO-VEČINSKO NEMŠKA MESTA
Maribor,1880 nemško 84 %, 1890 – 83,9 %,1900 – 82,3 %,1910-85,1 %
Ptuj,1880 nemško -75 %, 1890 – 80,8 %, 1900 – 84,2 %,1910 – 85,3 %
mesto Radkersburg, 1880-94,8 %, 1890-94,7 %, 1900-94,1 %, 1910-97,1
Abstallfeld/Apaško polje– 1880-1918 celotno območje 36 km2 je bilo nemško govoreče; nekaj Slovencev je živelo v posameznih južnih, obrobnih vaseh.
- DVOJEZIČNI TRGI
Lenart v Slovenskih goricah/ St Leonhard in den Windischen Büheln
1880 nemško – 51,2 %, 1890 – 54,9 %, 1900 – 50,4 %, 1910 – 51,6 %
Ljutomer/Luttenberg 1880 – 43,4 % 1890-39 % 1900-45,7 % 1910 – 52 %
- PRETEŽNO-VEČINSKO SLOVENSKI KRAJI
Veržej/Wernsee 1880 nemščina – 0,6 % 1890-1,2 %, 1900-0 %,1910-0 %
Središče ob Dravi/Polstrau1880-2,2 % 1890-1,7 % 1900-0,9 %,1910-0,4 %
Nürnberški kronist Hartmann Schedl piše: „Ko govorimo o deželi Štajerski, je jasno, da je bilo prebivalstvo v mestih na splošno nemško.«
Ko omenjamo »nemška plemena«, ne smemo predvidevati, da gre pri tem za številne pripadnike, saj so predniki nemško govorečih kmetov prišli na Štajersko predvsem z Bavarske, manjši del pa verjetno tudi iz nemških dežel Schwabenland in Frankenland. Če so bili na našem ozemlju Nemci v 19. stoletju res potomci nemških kolonistov iz srednjega veka, je torej morala obstajati kontinuiteta tudi v zgodnjem novem veku.
Selnica ob Dravi/Zellnitz an der Drau… To ne dokazuje le prisotnosti nemškega jezika med prebivalstvom, temveč tudi to, da je nemško prebivalstvo predstavljalo znaten del župnije, kar potrjuje kontinuiteto jezika ob koncu 19. stoletja. Tako lahko nedvomno sklepamo, da je bila župnija Selnica etnično mešana.
Kamnica/Gams – podobno kot omenjen ože pri Selnici lahko sklepamo, da gre za etnično mešano župnijo in da je slovenski jezik prevladal v 18. in 19. stoletju.
Svečina/Witschein -To župnijo lahko uvrstimo med etnično mešane župnije, kjer prevladuje slovenski element. To potrjuje tudi jezik pridige, čeprav je v sami župniji verjetno živelo tudi nemško prebivalstvo.
Jarenina/Jahring – domnevamo, da je moral biti v župniji Jarenina prisoten nemški element ali pa je bilo tako vsaj v predhodnem obdobju.Ta župnija je na zahodu mejila na Svečino, na severu pa na župniji Gamlitz in Mureck, ki sta sedaj v Avstriji. Datumi s konca 19. stoletja pričajo tudi o prisotnosti nemško govorečih na območju župnij Šentilj/St Egidi in Zg. Kungota/Ober St Kunigund.
Negova/Negau – Nemško govoreče prebivalstvo je verjetno živelo tudi tukaj, verjetno na gradu ali pa je bilo z njim nekako tesno povezano.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah/ Heilige Dreifaltigkeit in den Windischen Büheln – Zelo verjetno je, da je prvo nemško govoreče prebivalstvo v te kraje prišlo skupaj z menihi ali v novejšem času kot podložniki lastnikov-gospodarjev iz avstrijskega Cmureka/ Mureck, ki so bili takrat lastniki teh krajev.
Mursko polje/ Das Mur-Feld – Nikakor pa ne moremo izključiti nemškega dela prebivalstva. Pri tem je moralo biti nemško prebivalstvo na tem območju vseskozi dvojezično. Poleg tega so morali biti v stiku z nemškim okoljem, kulturo, če so želeli ohraniti nemški jezik v pretežno slovenskem okolju.
Iz tega lahko ponovno sklepamo, da so na podeželju tudi tam, kjer ni bilo večjega števila nemškega prebivalstva, živeli posamezni Nemci ali nemške družine, ki so ohranjale nemški jezik na svojih domovih, v krogu družine, vsekakor pa tudi v stiku z mestih in bližnjih trgih. Seveda se zdi, da jezikovna asimilacija poteka dolgoročno.
Ptujsko polje/ Pettauer Feld – Glede na to lahko domnevamo, da so vsaj do 16. stoletja, ko so se začeli pojavljati priimki, na Ptujskem polju živeli nemško govoreči ljudje. Zaradi majhnega števila so se v 17. in 18. stoletju verjetno jezikovno asimilirali.
Dravska dolina/Drautal– Večina tega območja je bila poseljena v poznem srednjem veku. Leta 1880 je bila polovica prebivalstva v Spodnji Vižingi/Unter-Feising nemška, v Zgornji Vižingi/ Ober-Feising in Sv. Trije kralji/ Heiligdreikönige je nemško govoreče prebivalstvo predstavljalo večino. Radlje/ Mahrenberg/ je bil v celoti nemško govoreč, brez ene same osebe, ki bi kot pogovorni jezik navedla slovenščino. Tudi za celotno območje nekdanjega okrajnega sodišča Radlje je dokumentirano, da je bil ob prvem jezikovnem popisu leta 1880 velik delež nemško govorečega prebivalstva. V začetku 20. stoletja se je delež nemško govorečih še povečal, tako da ni bilo kraja, v katerem ne bi živela vsaj ena oseba, ki bi govorila nemško kot pogovorni jezik – zelo malo je bilo krajev, v katerih bi bilo manj kot deset nemško govorečih.
Dazu trugen sehr wahrscheinlich das landschaftlich geschlossene Gebiet des Drautales und die deutsche Landesbevölkerung bei. Erwähnenswert ist es das es schon 1880-1890 einen sehr geringen Anteil von deutschsprachigen am rechten Drau-Ufer zu verzeichnen war.
Radlje/ Mahrenberg je bil ob Mariboru in Ptuju edini kraj z več kot 20 % nemško govorečih tudi ob popisu prebivalstva leta 1921, kljub drastičnemu upadu števila nemškega prebivalstva. Vzrok je bil verjetno v pretežno podeželskem prebivalstvu v dolini Drave, saj je večina nemškega prebivalstva tudi v kraljevini Jugoslaviji ostala lastnik svojih kmečkih posestev. . Omeniti velja, da je bil že v letih 1880-1890 na desnem bregu Drave zelo majhen delež nemško govorečih prebivalcev. (Op. V Radljah je vsa leta do 1945 bil nemški župan-domačin.)
Povzetek
V grobem lahko rečemo, da se je uporaba nemščine v mestih in trgih razširila konec 18. stoletja. Po drugi strani se je raba slovenščine povečala na podeželju, čeprav vemo, da se je včasih tudi tam razširila nemščina. Jezikovno raznolikost kažejo tudi priimki lokalnega prebivalstva. Nedvomno je bilo območje med Dravo in Muro v zgodnjem novem veku jezikovno mešano. Dvojezičnost ob maternem jeziku je bila med prebivalstvom verjetno bolj razširjena, kot si lahko predstavljamo danes.
