Kratki povzetek 2. seje – 14.2. 2024 ob 13. uri
Kratki povzetek 2. seje delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče »etnične skupine« (?) v Republiki Sloveniji, ki je bila 14.2.2024 ob 13. uri v veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana. (Ker je bil uradni zapisnik narejen šele tri mesece po seji smo sami pripravili povzetek v slovenskem in nemškem jeziku, da smo lahko pravočasno obveščali o dogajanju na seji)
Po pozdravu voditelja seje Marka Rusjana in predlogu dnevnega je najprej Jan Schaller zahteval, da se v zapisniku 1. seje doda, da se predstavniki nemško govoreče manjšine ne strinjajo z imenovanjem »etnična skupina«, kar so že opozorili ob prvi seji, v zapisniku pa to ni upoštevano. Urška Kop pa je zahtevala spremembo dnevnega reda, ki naj bo namenjen vsebinskim zahtevam ureditve in priznanja nemške manjšine v Sloveniji, vendar sprememba dnevnega reda ni bila sprejeta.
Sprejet dnevni red 2. seje delovne komisije, 14.2.2024
- Predstavitev 5. delovnega programa o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti za obdobje od 2023 do 2027, v okviru Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti iz leta 2001.
- Dogovor o prihodnjem delu Delovne skupine.
- Razno.
DELOVNA SKUPINA ZA TRAJNI DIALOG 2023-2024
Ob prvi točki dnevnega reda je Metka Lajnšček z ministrstva za zunanje in evropske zadeve podrobno v 30 minutah obrazložila celoten 5. delovni program o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti za obdobje od 2023 do 2027. Jan Schaller je v razpravi poudaril, da je iz zapisnika zasedanja razvidno, da obe strani še vedno ne govorita enako »o nemško govoreči narodni skupnosti« , kar je še en dokaz, da 3. odstavek 21. člena kulturnega sporazuma v dveh izvirnikih ni enak in s tem »Izvirnika« nista verodostojna, na kar že opozarjamo nekaj let. V nadaljevanju je Jan Schaller predstavil tekst v prilogi 2. Veronika Haring pa je predstavila povzetek teksta dr. Mirana Komaca, ki piše o priznanih manjšinah v kraljevini Jugoslaviji, kjer sta bili uradno priznani manjšini madžarska in nemška manjšina in je ob koncu poudarila da republika Slovenija ne rabi razpravljati o priznanju nemško govoreče manjšine v Sloveniji, saj je bila kot avtohtona manjšina priznana že v času kraljevine Jugoslavije.
Pod točko 2. dogovor o prihodnjem delu Delovne skupine, kaj bi želeli obravnavati kot prvo točko na naslednji seji delovne skupine je Jan Schaller najprej vprašal prisotne predstavnike ministrstev, kaj sploh ponujajo za aktivnejše delovanje in priznanje nemško govoreče manjšine, ker smo že v prejšnjem mandatu predlagali konkretne programe, pa je ob vsakem predlogu uresničitve programu bil odgovor, da to ni mogoče realizirati, ker nismo uradno priznana manjšina in za to ni zakonskih pogojev. Kaj nam vlada ponuja, če nas noče niti imenovati s pravim imenom in kako si predstavljajo da bo devet društev, ki je prijavilo projekte v vrednosti 121.000 € in dobilo odobrenih samo 48.000 € tako lahko sploh delovalo.
Jan Schaller je prisotne seznanil s stališči glede predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v republiki Sloveniji. Razočarani smo, ker sprejemate zakon, avtohtono nemško manjšino v Sloveniji pa iz političnih razlogov ignorirate. Ob sprejemu takega zakona je vprašanje ali neko delovno skupino, ki ne odloča o ničemer sploh potrebujemo in je potem boljše, da slovenska vlada uradno pove, da namerno diskriminira nemško govorečo manjšino.
Ob 14. 45 je bila seja končana in midva z Veroniko Haring sva pohitela na vlak ob 15.15, saj je tako sestankovanje dobesedno zapravljanje časa in denarja.
Na letnem zasedanju društev je tako treba razpravljati ali je sploh smiselno sodelovati v taki delovni skupini, ki nima nobenega učinka, izstop pa bi bil dokaz Svetu Evrope, da Slovenija eno-lepo govori, povsem drugo pa v praksi izvaja.
Jan Schaller