Zakaj listina Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih  jezikih (tudi Evropska listina za jezike regij ali manjšin),  je evropska konvencija za zaščito in promocijo jezikov, ki jih uporabljajo pripadniki tradicionalnih manjšin. Veljati je začela leta 1998 in skupaj z Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin potrjuje zavezanost Sveta Evrope zaščiti narodne manjšine.

Manjšinski jezik preživi le, če se uporablja povsod in ne samo doma. Iz tega razloga Listina obvezuje vse države podpisnice, da dejavno spodbujajo uporabo teh jezikov na dobesedno vseh področjih javnega življenja: v šolah, sodiščih, upravi, medijih, kulturi, v gospodarskem in družbenem življenju ter v čezmejnem sodelovanje z matično državo manjšine. Svet Evrope spremlja, ali se Listina uporablja v praksi.

SLOVENIJA  je  Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih podpisala 3. julija 1997, ratificirala pa 4. oktobra 2000. Za Slovenijo je začela veljati 1. januarja 2001. Ob deponiranju listine o ratifikaciji je Slovenija izjavila, da sta uradno priznana manjšinska jezika v Sloveniji madžarski in italijanski jezik. Izjavila je tudi, da bo v skladu s 5. odstavkom 7. člena  listine smiselno uporabljala določbe prvega do četrtega odstavka  7. člena tudi za romski jezik.

Za razumevanje celotne listine je bistven 1. člen (opredelitev izrazov)

V tej listini

  1. Izraz »regionalni ali manjšinski jeziki« pomeni jezike:
  • ki jih tradicionalno uporabljajo na določenem ozemlju države državljani te države, ki sestavljajo  narodno skupnost, številčno manjšo od preostalega večinskega prebivalstva te držav,
  • ki se razlikuje od uradnega jezika ali uradnih jezikov te države;

izraz ne vključuje niti narečij uradnega jezika/uradnih jezikov države, niti jezikov migrantov;

  1. Izraz »ozemlje, na katerem se uporablja regionalni ali manjšinski jezik« pomeni zemljepisno območje, na katerem se v omenjenem jeziku izraža določena število ljudi, kar upravičuje sprejem različnih varstvenih in spodbujevalnih ukrepov, ki jih predvideva ta listina
  2. Izraz »jezik brez ozemlja« pomeni jezike, ki jih uporabljajo državljani države in ki se razlikujejo od jezika oz. jezikov, ki ga ali jih uporablja preostalo večinsko prebivalstvo te države, in ki jih kljub temu da se tradicionalno uporabljajo na ozemlju te države, ni možno povezati z določenim območjem tega ozemlja.

Listina sveta evrope

Menu