Že na začetku koncerta so posebej pozdravili nečaka Roberta Stolza, Hansa Stolza, ki živi v Gradcu.

Popularni »Kralj valčka« Johann Straus mlajši se je rodil pred 200 leti, njegov »dedič« Robert Stolz pa je umrl pred 50 leti. »Nihče ni naredil več od Straussa za Dunaj kot mesto glasbe, in nihče ga ni tako populariziral po svetu kot Stolz«, je na začetku koncerta poudaril voditelj dvojezičnega koncerta Tomaž Dietinger.

Ko je 18-letni Stolz povedal družinskemu prijatelju Straussu, da gre v prvo službo v Maribor za kapelnika opere, mu je mojster omenil naše mesto kot prijeten kraj, ga je očitno poznal ali, če ne drugega, se je skozenj po Južni železnici vozil v tople kraje. Ampak iz tistega pogovora je znano še mnogo pomembnejše priporočilo mlademu ustvarjalcu: »Drži se operete in lahke glasbe, ker si za to rojen!«. In Stolz ni izgubljal časa in je že v času ko je dirigiral mariborsko opero, v letih 1898 do 1901 že v Mariboru začel ustvarjati prvo opereto »Študentska potegavščina«. O Stolzovem sicer kratkem bivanju v Mariboru pa je še danes živih kar nekaj resničnih anekdot.

Robert Stolz je več kot izpolnil Straussovo prerokbo s tem ko je komponiral kar 60 operet, 100 filmskih glasb, 2000 popevk, 19 drsalnih revij in še številne druge skladbe. Upravičeno tako Stolza poimenujejo kot Straussovega dediča in kot »zadnjega mojstra dunajske operete«. Sam o sebi je zapustil naslednje sporočilo: »Če so moje melodije našle mesto v srcih ljudi, potem vem, da sem svojo nalogo izpolnil in si ne želim ničesar drugega.« Ob mrtvaškem odru v foyeju Dunajske državne opere se mu je poklonilo 100.000 ljudi.

Ampak vsega tega vsem ljubiteljem te glasbe, ki so prišli v Kazinsko dvorano mariborskega gledališča pravzaprav ne bi bilo treba razlagati, saj je večina dobrih poznavalcev tega obdobja in vse to o pretežno operetni glasbi dobro pozna.

Na začetku tega koncerta so nas solisti vokalnega ateljeja Roberta Stolza najprej navdušili s posameznimi skladbami Roberta Stolza, kot so Ščepec ljubezni dobro dene, Na planoti cvetijo zadnje vrtnice, Cel svet je nebesno moder ali pa Tudi ti me boš nekoč prevaral. Sledili sta dve melodiji Johanna Straussa mlajšega iz operet Cigan baron in Noč v Benetkah, kjer je soliste spremljal ženski del zbora komornega zbora Hugo Wolf.

Vokalni atelje Roberta Stolza združuje vokalne soliste, ki jih združuje poustvarjanje operetne glasbe, muzikalov in samospevov. Že samo ime pa pove, da je primarna naloga solistov posvečena bogatemu glasbenemu opusu Roberta Stolza. Skupina deluje pod umetniškim vodstvom Aleša Marčiča znotraj društva nemško govorečih žena Mostovi .

Sledile so spet melodije Robert Stolza Nebeško modre sanje, Cveti vrtnica v božičnem času, melodija Naj bo svetlolasa ali rjavolasa, ljubim vse ženske in Moje srce kliče vedno le tebe, Marita, ki so nam jih zapeli solisti. Sledil je vrhunec koncerta, ko se nam je predstavila operna pevka SNG Maribor, sopranistka Sabina Cvilak, ki nam je kot solistka zapela Stolzovi melodiji Pierrot, ponesi me domov in arijo Jadje iz operete Venera v svili. V duetu z Bogdanom Stoparjem pa sta nam zapela zelo znano Stolzovo melodijo Dvoje src v tričetrtinskem taktu.

V Mariboru rojena sopranistka Sabina Cvilak je že v času študija v Gradcu nastopala v mestnem gledališču v Leobnu. Pozornost javnosti pa je pritegnila zlasti po dunajskem debiju v Blochovi operi Macbeth. Bila je štipendistka Karajanovega sklada in članica dunajske Državne opere. Naštejmo le nekaj njenih mednarodnih nastopov, za vse namreč ni prostora, nastopila je v hamburški Državni operi, v operi v Singapurju in v Finski nacionalni operi v Helsinkih. Na povabilo Plácida Dominga je v sezoni 2007/2008 debitirala kot Mimì (Puccini: La Bohème) v Nacionalni operi v Washingtonu in požela izvrstne kritike.

V drugem delu koncerta so se nam solisti in komorni zbor Hugo Wolf prestavili s Straussovimi melodijami iz operete Netopir, arijo Orlovskega, Rad povabim si goste, duet Rosalinde in Alfreda Pij, ljuba, hitro pij in melodijami V ognjenem toku trte, Gospod kavalir pozdravljam vas in Bratec in sestrica.

Komorni zbor Hugo Wolf je bil ustanovljen leta 2010 ob 150. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa, ki je v Mariboru hodil v srednjo šolo in tu napisal tudi svoja prve glasbene skladbe. Pod vodstvom zborovodje in glasbenega pedagoga Aleša Marčiča v zboru trenutno prepeva okoli 40 pevk in pevcev. Posebno pozornost posvečajo obujanju spomina na skladatelje, ki so bili povezani z Mariborom, kot so ob Wolfu še Eduard Lannoy, Robert Stolz, Rudolf Wagner, Valentin Lechner in Emil Hochreiter.

Sledil je vrhunec, zaključek koncerta s Straussovo znano melodijo Na lepi modri Donavi. Le malokdo pa ve, kar nam je povedal moderator koncerta Tomaž Dietinger, namreč, da je skladbo Na lepi modri Donavi Johann Strauss mlajši ustvaril leta 1867 in je valček prvotno napisal za Dunajsko moško pevsko društvo s satiričnim besedilom, ki se je začelo z hudomušnimi verzi:
“Wiener seid froh! Oho! Oho!
Warum? Warum?”
Šele kasneje je dobila melodija bolj svečano, lirično različico, ki opeva lepoto Donave: “Donau so blau, so schön und blau…”

Ko je skladba dobila svojo najbolj prepoznavno orkestrsko izvedbo, je valček Na lepi modri Donavi kmalu po premieri dosegel neverjeten uspeh – skladba je v kratkem dosegla milijon ponatisov – skladatelj sam pa od tega ni imel skoraj nič.

Strauss je bil namreč pogodbeno zavezan svojemu založniku, s katerim je imel letno pogodbo, da napiše letno določeno število skladb. Tako je za to skladbo prejel le 25 goldinarjev. Toliko o zgodovini.

Mi pa smo za konec koncerta poslušali zborovsko melodijo Na lepi modri Donavi v izvedbi Komornega zbora Hugo Wolf, Vokalnega ateljeja Roberta Stolza ter pianista Emanuella Leomporrija.

Z dolgim ploskanjem so prisotni obiskovalci pokazali, da so bili navdušeni nad melodijami, ki smo jih poslušali v naši mladosti. Tudi izbir prostora Kazinska dvorana, ki so jo lahko obiskovalci občudovali v svoji podobi iz takratnega časa, je dodala svoje k izjemnemu kulturnemu dogodku in živemu poustvarjanju večnih melodij, ki jih še vedno radi poslušamo.

Kot zanimivost, med publiko je bilo kar precej mladih, ki jih očitno ta lepa glasba – večne melodije, prav tako razveseljuje. Ne nazadnje je k ponovnemu oživljanju te glasbe veliko pripomogel Andre Rieu s svojimi številnimi koncerti in tudi najnovejšo CD ploščo.

In ker ploskanja kar nekaj časa ni bilo konec , je zborovodja Aleš Marčič nakazal, da bodo solisti in zbor dodali še eno melodijo, in sicer je bila to Stolzova Ko bi lahko živeli dvakrat. In seveda je spet sledil dolgi aplavz in navdušenje prisotnega občinstva nad tako lepim koncertom večnih melodij.

Starejša gospa, ki tudi s palico komaj hodi, mi je ko je zapuščala koncert , na kratko dejala, » se je splačalo prit, čeprav še komaj hodim. Sem skoraj pozabila palico, ker sem se spet počutila tako mladostna, ja tisti lepi časi so spet oživeli, hvala vam. «

NASTOPAJOČI

Kot gostja koncerta je nastopila sopranistka Sabina Cvilak,
Komorni zbor Hugo Wolf in soliste vodi zborovodja Aleš Marčič
Solisti vokalnega ateljeja Roberta Stolza so bili
o Lucija Krašovec, sopran / Sopran
o Barbara Juteršek, mezzosopran / Mezzosopran
o Bogdan Stopar, tenor / Tenor
o Blaž Stajnko, basbariton / Bassbariton
Na klavirju pa je vse spremljal Emanuele Leomporri

Foto: Gerhard Angleitner