Naše dobre prijateljice Veronika Haring, predsednice nemško govorečih žena “Mostovi” iz Maribora v Sloveniji, ni več med nami! Veronika Haring, naša zvesta prijateljica in spremljevalka, je umrla 2. januarja 2026 zjutraj, malo pred svojim rojstnim dnem 9. januarja.

Rodila se je 9. januarja 1948 v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskovala v rojstnem kraju Jakobu, nato pa poklicno šolo za prodajalko tekstila v Mariboru. Po končanem vajeništvu se je junija 1968 zaposlila v Gradec in do januarja 1970 delala kot prodajalka v trgovini z otroškim blagom KOCH & SÖHNE, kjer se je naučila tudi nemščine. Od februarja 1970 je delala kot prodajalka v knjigarni, v inozemskem oddelku za nemško literaturo, v knjigarni v Mariboru, ki je bila del verige knjigarn “Mladinska knjiga”. Vzporedno je zvečer obiskovala poslovodsko šolo. Od leta 1987 je delala kot vodja knjigarne. Upokojila se je leta 2002.

Veronika Haring si je vedno prizadevala poudarjati svojo povezanost z nemščino kot maternim jezikom in z nemško narodno skupnostjo v Sloveniji. Leta 2000 je v Mariboru ustanovila kulturno združenje nemško govorečih žena “Mostovi«, kjer je bila predsednica do svoje prerane smrti. V svojem društvu je vsako leto izdajala dvojezični nemško-slovenski letopis, ki ga je urejala, ter organizirala tečaje nemščine, tečaje slikanja, literarne predstavitve, koncerte in nenazadnje kulturne in jezikovne promocijske dogodke za nemško govoreče prebivalce Spodnje Štajerske. V tem pogledu je bila vzor vsek sorodnim društvom v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, ki so bila prav tako predana nemškemu jeziku in kulturi.

Njen ponos je bil mednarodno priznani Komorni zbor Hugo Wolf, ki ga je ustanovila leta 2010 in ga vodi glasbeni pedagog Aleš Marčič. Povod za nastanek komornega zbora je bila 150. obletnica rojstva skladatelja Huga Wolfa, enega največjih mojstrov poznoromantičnega solo petja. S tem zborom je oktobra 2017 uspešno sodelovala na prvem protestantskem cerkvenem kongresu v Banatu, ki so ga v Reșiți organizirala lokalna nemška združenja v počastitev 500. obletnice reformacije.

Veronika Haring je bila dolga leta aktivna v krovni organizaciji kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji in v Zvezi kulturnih društev Kočevcev in Štajercev v Sloveniji. Povezovala je podobno misleče, ki jih je pritegnila v društvo, sodelovala pa je tudi s številnimi vladnimi in diplomatskimi predstavništvi v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Širila je sodelovanje preko meja Slovenije in se povezovala z drugimi nemško govorečimi narodnimi skupnostmi v jugovzhodni Evropi, vključno z nami, banatskimi Nemci v Romuniji. To naše sodelovanje se je še okrepil od leta 2000 naprej, ko smo vzpostavila redne stike z Demokratičnim forumom banatskih Nemcev in združenjem za kulturo in izobraževanje odraslih Reșița, „Deutsche Vortragsreihe Reschitza«, te stike pa je iz leta v leto spodbujala z vzajemnimi obiski in omogočanjem stikov med člani vseh teh društev.

Za svoje dolgoletno sodelovanje je bila 7. maja 2010 imenovana za častno članico kulturnega in izobraževalnega društva Reșița »Deutsche Vortragsreihe Reschitza«. Predsednica Veronika Haring je tako večkrat, tudi s sodelavci, prihajala k nam v Banatske gore in sodelovala pri naših najpomembnejših kulturnih dejavnostih, kot so »Nemško kulturno desetletje v Banatskih planinah« – od leta 2006 naprej, »Dnevi nemške književnosti v Reșiți« – od leta 2009 naprej, lani že petnajstič, »Festival nemških noš v Reșiți« – od leta 2009 naprej pa na mednarodnem otroški slikarskem natečaju »Otroci rišejo svojo domovino«, pri katerem je bila pomembna soorganizatorka in je vedno vključevala udeležbi Slovenije.

Skupaj pa smo sodelovali tudi na vsako letnih srečanjih Štajercev, vse od leta 2003 naprej, ki smo jih letno izmenjaje organizirali v Sloveniji, Avstriji ali Romuniji. Nepozabne so bile predstavitve knjig romunsko-nemških avtorjev v Mariboru, organizirane ob svetovnem dnevu knjige, pa tudi predstavitve knjig in umetniške razstave njenih mariborskih članov društva v Reșiți v Romuniji. A to še ni bilo vse, kar nas je povezovalo: sčasoma se je razvilo osebno prijateljstvo, sodelovanje in aktivnosti, ki so koristile tako nemško govoreči manjšini v Sloveniji kot nam v Romuniji! V leta 2025 je bila tako dobrodošla gostja tako na Dnevih literature kot na Kulturnem desetletju!

Veronika Haring je bila prisotna in aktivna na različnih področjih ter vzdrževala tesne stike z avstrijskima zveznima deželama Štajerska in Koroška, Alpsko kulturno zvezo v Gradcu, Združenjem staroavstrijskih zvez v Avstriji (s sedežem na Dunaju), Delovno skupino nemških manjšin v Zvezni zvezi evropskih narodnosti -AGDM(s sedežem v Berlinu), Fundacijo za povezovanje nemških manjšin v tujini (s sedežem v Berlinu/Bayreuthu), Združenjem madžarsko-nemških avtorjev in umetnikov ter Nacionalnim svetom madžarsko-nemških zborov, godb in plesnih skupin, če naštejemo le nekatere.

Veronika Haring je bila aktivna tudi v evropskih političnih združenjih v Avstriji (npr. Zveza evropskih federalistov) in na različnih konferencah, ki so potekale v Evropski hiši “Karl Brunner” v Neumarktu na Štajerskem. Max Wratschgo in Christa Hofmeister sta bila njena zvesta evropska prijatelja!

18. junija 2008 je v počastitev leta medkulturnega dialoga v dvorani “Union” v Mariboru v Sloveniji potekal Dan kulturnih združenj. Eden od vrhuncev programa je bila podelitev medalj in priznanj za izjemne prispevke na kulturnem področju. V veliko veselje nam je bilo, in mnogim drugim, ki so jo poznali in cenili, da je bila Veronika Haring, predsednica društva “Mostovi«, odlikovana z medaljo za njen prispevek k bogatenju medkulturnega dialoga. V priznanju je med drugim pisalo: “Veronika Haring je predsednica kulturnega društva nemško govorečih žena » Mostovi« v Mariboru, ki si s kulturnimi dogodki, izobraževalnimi programi in publikacijami prizadeva za normalizacijo odnosa do zgodovinsko prepletene slovenske in nemške kulture na naših tleh. Večkulturnost in večjezičnost sta temeljni značilnosti združene Evrope, kar mora sprejeti tudi mesto, ki bo evropska prestolnica kulture.” Veronika Haring je bila navdušena, ko je to nagrado prejela v svojem domačem kraju Mariboru, in vsi smo delili njeno veselje!

V življenju je prejela številne druge nagrade, med drugim zlati častni znak dežele Štajerske leta 2015, zlati častni znak Alpske kulturne zveze Gradec leta 2015, bronasto odlikovanje Mérite Européen leta 2016 v Evropski hiši “Karl Brunner” v Neumarktu na Štajerskem, zlato častno listino in značko prijateljstva občine Neumarkt na Štajerskem leta 2017 ter zlato častno odlikovanje za zasluge za Republiko Avstrijo leta 2018. Veronika Haring je bila od leta 2021 častna članica Zveze kulturnih društev Maribor.

Zame osebno in za številne Veronikine prijatelje je nerazumljivo, da je ni več med nami, da nas ne more več pozdraviti s svojim toplim nasmehom. Naša skupna žalost v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Hrvaški, Srbiji, Madžarski, Ukrajini in Romuniji je neopisljiva … Žalujoči družini in vsem njihovim somišljenikom v Sloveniji izrekamo najgloblje sožalje!
Njen spomin bomo ohranjali tako, da bomo še naprej spodbujali in podpirali aktivno prizadevanje nemško govorečih na Spodnjem Štajerskem po končnem priznanju manjšine v Sloveniji!

Erwin Josef Ţigla,
Predsednik Demokratičnega foruma banatskih Nemcev v Romuniji
Vorsitzender des Demokratischen Forums der Banater Berglanddeutschen (DFBB).[2]
Reschitza /Reșița, Romunija, 2. januar 2026

 

Hartmut Koschyk, predsednik  odbora fundacije Stiftung Verbundenheit

Spoštovana ga. Petra Haring,

Spoštovana ga. Martina Haring,

Spoštovani gospod Schaller,

Spoštovane članice nemško govorečega ženskega kulturnega društva “Brücken” (Mostovi),

Ob smrti vaše drage matere, podpornice, sodelavke in predsednice kulturnega društva vam in vaši družini v imenu Fundacije Stiftung Verbundenheit- sodelovanje z Nemci  tujini inv osebnem  imenu  izrekamo iskreno sožalje.

Veronika Haring je bila globoko zavezana pravni enakopravnosti svojih nemških rojakov in njihovim pravicam do maternega jezika. V pogovorih s slovensko vlado in mednarodnimi strokovnimi telesi se je zavzemala za izvajanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih ter za stalen dialog z vladnimi službami,  z namenom doseči polno priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji.

Leta 2000 je v Mariboru ustanovila Kulturno društvo  nemško govorečih žena »Mostovi« ” ob pobudi in sodelovanju pripadnikov nemško govoreče manjšine v Mariboru in okolici. Kot dolgoletna  predsednice je razvila raznolik pester  kulturni in izobraževalni program, ki je pritegnil pozornost in prepoznavnost daleč preko meja Slovenije: skrbela je za dvojezične letopise, jezikovne in računalniške tečaje za otroke in odrasle, razstave, branja,  in koncerte mednarodno uveljavljenega Komorni zbor Hugo Wolf. V  samem središču Maribora je ustvarila  stičišče nemško govoreče manjšine. Bila je povezovalec-most sodelovanja  par excellence – med kulturami, generacijami in jeziki.

V globoki hvaležnosti in najvišjem spoštovanju se priklanjamo pred veličastnim življenjskim delom Veronike Haring. Večno bomo častili njen spomin in se v njenem duhu goreče zavzemali, da  uresničimo njena  upravičeno skrb uradnega priznanja nemško govoreče manjšine na Spodnjem Štajerskem in po vsej Slovenij, da ne bo njeno delo zaman, zato bomo   njeno življenjsko delo ohranili  in nadaljevali.

V tem težkem času smo z vami in vašo družino v mislih. Naj vam spomini na lepe trenutke, ki ste jih delili, prinesejo tolažbo in moč pri soočanju s to izgubo. Želimo vam upanja, obilnega Božjega blagoslova ter da vam bosta ljubezen in podpora vaših prijateljev in družine dali potrebno moč v bodoče

Z iskrenim sožalji

 

Christine Hofmeister:   »Moj spomin na Veroniko« 

 

V dolgoletnem delu pri »evropskem združevanju« sem spoznala veliko različnih ljudi z vse celine. Med njimi je bila ena najpomembnejših Veronika Haring, ki sem jo prvič srečala na mednarodnem srečanju manjšin v Karl Brunner Europahausu pred skoraj 25 leti. Izkazalo se je, da je bila zagnana pripadnica preostale nemško govoreče manjšine iz Spodnje Štajerske in je živela v sedaj slovenskem Mariboru …

Njeno življenjsko zgodbo  sem v teh letih sodelovanja slišala že večkrat in vedno me je globoko ganilo, ko je pripovedovala, kako je pri 14 letih izvedela, da je njen oče  nemški Spodnji Štajerc. Naj citiram njene besede: »…prvi dan poklicne šole v Mariboru je učiteljica prebrala seznam prisotnih dijakov in rekla: Haring! Kaj počneš tukaj, ti si ja Nemka? Kdo so tvoji starši?« …

Srečanja  v Karl Brunner Europahausu v Neumarktu na Štajerskem, ponavadi vsaj dvakrat letno,  so pustila  name globok vtis, še posebej njeno pripovedovanje o  njenem kulturnem društvu nemško govorečih žena »Brücken«, ustanovljenem leta 2000. Še posebej je  tudi druge presenečala s svojimi predavanji in pojasnili, kako se bori za državno priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji.  Nikoli ni prišla praznih rok – razvajala nas je s kulinaričnimi dobrotami iz svoje regije, še posebej z domačimi sladicami.  Zanimivo, da tega  peciva, ki ga je spekla za druge,  sama sploh ni jedla. Ko dem jo enkrat vprašala zakaj ne poskusi svojega peciva, me je presenetila z odgovorom, ko je dejala: »Nimajo okusa po mesu!«

Posebno veselje nam je Veronika pripravila  v Karl Brunner Europahausu v Neumarktu, ko je pri nas nastopil  njen komorni zbor Hugo Wolf, ki ga je ustanovila leta 2010.  Z  rojstvom tega  Komornega zbora je društvo zablestelo  in postalo kmalu prepoznavno kot most povezovanja med kulturami .

Njeno delo, ko je predstavljala  svoje društvo v različnih  organizacijah v drugih državah ter moje delo  v  Evropski hiši,  sodelovanje  v Evropskem federalističnem gibanju  in  predvsem sodelovanje  z banatskimi Nemci v Reșiți v Romuniji je pomenilo veliko veselega in dobrega sodelovanja. Potovanja k Banatskim Nemcem in  njihovemu vodji  Erwinu Josefu Tigli v  Reșițe, ki si jih dolga leta organiziral ti, draga Veronika, so bila vsako leto posebno doživetje,  ki ga  bom  sedaj pogrešala.

»Ja skupni  Evropi – delo za njeno povezovanje, ob tem pa prepoznavanje njenih problemov « so vodilna načela fundacije Mérite Européen. Tebi draga Veroniko je s tvojim društvom  nemško govorečih žena »Mostovi« uspelo  na izjemen način ohraniti spodnještajersko nemško  dediščino in graditi mostove med narodi, tudi preko državne meje.  Prav na osnovi tega, ti je  fundacija Mérite Européen leta 2016 podelila evropski red za zasluge v srebru. Toda tvoje društvo “Mostovi” je delovalo še širše,  zato se je luksemburška fundacija “Mérite Européen” odločila, in je pred nekaj leti  tudi kulturnemu društvu nemško govorečih žena »Mostovi” podeli odlikovanje, tokrat  “Diplôme d’Honneur Mérite Européen”, na katero si bila zelo ponosna.

Z velikim veseljem in zadovoljstvom sem vam kot predstavnica avstrijske skupine fundacije d’Honneur Mérite Européen”, podelil zelo zasluženo častno diplomo ob izjemnem  koncertu komornim zborom Hugo Wolf  17. novembra 2024 v mariborski viteški dvorani, ko so nas s glasbo popeljali poMariborskih ulicah.

Ni pomembno, kdaj nekoga izgubiš,  ker vedno je prezgodaj.

Tvoji koraki draga Veronika so utihnili 2. januarja 2026. Nenadoma nič ni bilo več enako – a pustila si svoj pečat.  Vsa ta leta si vlekla niti in spletla nepozabno  mrežo. Te tvoje niti, ki si jih ustvarila, bomo še naprej pletli, žal sedaj brez tebe. Seveda bom še naprej del tega dogajanja tudi jaz, čeprav sedaj brez tebe. A tvoje delo je treba nadaljevati.

Čas in lepi trenutki s tabo so nepozabni  in bodo ostali v trajnem spominu. Hvala ti za vse.

Christa Hofmeister,

Feldbach/Neumarkt in Steiermark