Vojaki bosansko-hercegovskega drugega pehotnega polka, ki so 7. junija 1916 junaško zavzeli Monte Meletto, žal pa jih je med bitko veliko padlo, so pokopani na vojaškem pokopališču Lang/Lebring. Spominska plošča ob vhodu nas opozarja, da je na vojaškem pokopališču v Lebringu pokopanih 1233 vojakov avstro-ogrske vojske, od tega 805 Bošnjakov. Na tem pokopališču pa je pokopanih tudi 437 italijanskih, romunskih, ruskih in srbskih vojnih ujetnikov.
    Schwarzes Kreuz -Črni križ, ki v Avstriji skrbi za vojna grobišča, je v nedeljo, 27. oktobra, organiziral spominsko slovesnost za padle vojake. Številni iz avstrijske Kameradschaft Bund so prišli s svojimi zastavami, prisotni pa so bili tudi številni civilni bosanski delavci, ki delajo na avstrijskem Štajerskem.

      Vojakom in vojnim ujetnikom, ki so tu pokopani, je v spomin postavljenih več spomenikov posameznih narodov. Impresivni so leseni križi, postavljeni v gostih vrstah za kristjane, in na desni strani “križi” z izrezljanimi fesi, za mohamedanske Bošnjake. Z “islamskim zakonom” iz leta 1912 so bili muslimani v avstrijskem delu habsburške monarhije priznani kot verska skupnost, imeli so versko samooskrbo in v okviru cesarske in kraljeve vojske jim je bila zagotovljena pastoralna oskrba s strani imamov.
Toda tukaj, na tem travniku, ni bilo le vojaško pokopališče; že julija 1914 je bil tu postavljen precej velik vojaški tabor. V njem je bilo več kot 100 lesenih stavb/barak in vsa potrebna infrastruktura. Poleg 3.000 vojnih ujetnikov je bilo na 75 hektarjih taborišča nastanjenih 15.000 vojakov, pa tudi tisoč lokalnih civilnih delavcev, ki je skrbelo za delovanje taborišča. Taborišče je služilo tudi kot center za usposabljanje bosansko-hercegovskih enot cesarske in kraljeve vojske.

     Vrnimo se k obeleževanju spomina na padle vojake. Ob poznavanju vsega tega pravzaprav ni bilo nenavadno, da je govornik, polkovnik Wolfgang Wildberger, predsednik avstrijsko-bosansko-hercegovskega spominskega društva, spregovoril s fesom na glavi. “Nad grobovi moramo skleniti roke v spomin. To vojaško pokopališče je vzor, kako se uredi spomin na sicer izgubljeno vojno. Toda mrtvi, neglede na kateri strani, si zaslužijo dostojen pokop in spominsko obeležje. ” je dejal.

     Slavnostni govornik, polkovnik Dieter Allesch, deželni vodja črnega križa- Schwarzes kreuz, pa je v svojem govoru poudaril, »da danes Evropejci živimo v miru in sodelovanju. Tako je nastala tudi Evropska unija, zato moramo čuvati te vrednote, ki niso samoumevne« Še posebej pa je izpostavil, da je ob obisku vojaških pokopališč po Evropi ugotovil, da še vedno v vseh državah niso pokopani umrli in pobiti. »Neglede, na kateri strani so padli, umrli v vojni ali takoj po koncu vojne; vsak mrtev si v civilizirani Evropi zasluži svoj grob, spoštovanje in spomin.«

    O nesmislu vojne danes so govorili tudi drugi govorniki, ki so zahtevali, da je treba vse vojne takoj ustaviti, saj prebivalstvu prinašajo le trpljenje.

    Vojaško pokopališče, ki je vzorno urejeno ima na več mestih tudi infotable o prelomnih dogodkih vojaške kasarne, tako da se obiskovalec lahko seznani na kraju samem z vso zgodovino.

    In še eno presenečenje. Na tem vojaškem pokopališču so otroci 3. razreda osnovne šole Lang postavili tablo s pozivi, kako se boriti proti vojni v vsakdanjem življenju in uporabljati mir kot nenasilno obliko. Otroci svetujejo vsem: “Tu in tam se umaknite za korak nazaj, zaradi sprave in miru!”

Besedilo in fotografija: Jan Schaller