Ob tragični obletnici izgona nemško govorečih po drugi svetovni vojni je Kulturno društvo Apaško polje/Kuturverein Abstaller Feld, ki ima novo vodstvo, povabilo k spominski maši v Apačah
V Apačah so včeraj, v nedeljo 12. januarja 2024, v cerkvi Marijinega vnebovzetja pred obletnico 13. januarja 1946, najbolj žalostnim dogodkom v Apaški dolini pripravili spominsko mašo. Tedanja komunistična oblast je namreč 13. januarja 1946 nasilno izgnala skoraj vse pretežno kmečke nemško govoreče prebivalce, ki so v tem delu Slovenije živeli že stoletja.
Njihov izgon je v svoji doktorski disertaciji, ki je izšla v knjižni obliki z naslovom Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945-1950 popisal domačin, zgodovinar dr. Ivan Rihtarič. Te dni je postal tudi predsednik omenjenega dvojezičnega kulturnega društva. Včerajšnja spominska maša in tudi krajša slovesnost pred cerkvijo s polaganjem venca pred spominskimi ploščami padlim domačinom med drugo svetovno vojno in po njej po Rihtaričevih besedah po nekajletnem mrtvilu napoveduje bolj zagnano delo društva: «Kmalu bo novo društvo dobilo v roke tudi ključe hiše dr. Matla, kjer imamo v Apačah svoje prostore. Naslednje leto, ob 80. letnici tragičnih dogodkov, pa kanimo pripraviti večjo spominsko proslavo«.
Spominsko dvojezično mašo, katere glavno sporočilo je bil mir, da se gorje ne bi ponovilo, je pred približno 80 prisotnimi – med njimi je bil tudi župan Apač Andrej Steyer- vodil domači župnik Janez Ferencek, ob pomoči župnika Ignaza Domeja, z druge strani Mure, torej iz sosednje Avstrije. Novi tajnik kulturnega društva Jan Schaller je v spominskem govoru v cerkvi povedal:
» Tudi 13. januarja 1946 je bila nedelja, ko so komunisti prekinili mašo v nemščini v tej cerkvi in dali prebivalcem deset minut časa, da spakirajo svoje stvari, ki niso smele presegati teže deset kilogramov na osebo. Z vojaškimi tovornjaki so jih odpeljali na železniško postajo v Gornji Radgoni. Pretežno nemško govoreči prebivalci so se leta 1041 sprva veselili priključitve k rajhu. Menili so, da bo šlo za nekakšno obnovo Avstro-Ogrske. Toda kmalu so opazili, da ne bo tako, saj so nacisti nad njihovimi slovenskimi sosedi kmalu začeli izvajati represalije. Iz 26 vasi so leta 1946 izselili 2181 oseb, med njimi je bila tretjina otrok, najstarejši izseljeni pa je imel 101 leto. Vlak jih je čez Varaždin najprej peljal na Madžarsko, nato pa so jih pred Dunajem zavrnile sovjetske okupacijske sile ter konvoj poslale nazaj v Jugoslavijo. Med to kalvarijo je življenje izgubilo 77 ljudi, povečini zaradi lakote in mraza. V Jugoslaviji so so vagone usmerili na Jesenice. Od tam so izgnani nato prispeli v begunsko taborišče v Podrožco pri Beljaku pod upravo britanskih okupacijskih oblasti. Kasneje so je večina razselila po Avstriji, mnogi pa so se raztepli tudi po vsem svetu. Medtem so na Apaško polje naselili koloniste iz vseh krajev Slovenije. Toda zemlja, ki so jo dobili, ni bila dolgo v njihovi lasti, saj se je kmalu začela prisilna kolektivizacija.«
Apaško polje je po prvi svetovni vojni leta 1919 pripadlo kraljevini Jugoslaviji, radgonski kot čez Muro pa republiki Avstriji, nam je ob robu dogodka razlagal Rihtarič. Že po prvi svetovni vojni se je z Apaškega polja izselil del nemško govorečega prebivalstva, vendar ta selitev ni bila prisilna. Na njihove kmetije so tedaj prišli v največji možni meri kolonisti iz Prekmurja. Med obema vojnama je bilo razmerje med nemško in slovensko govorečimi še zmeraj večinsko nemško, v odstotkih 72 proti 28. Po drugi svetovni vojni, po nasilnih izselitvah, pa se je v celem okraju Gornja Radgona izreklo za Nemce le še 68 prebivalcev, iz vasi na Apaškem polju le še 51.
Po osamosvojitvi Slovenije so sicer razlaščeni nemško govoreči izgnanci lahko v okviru denacionalizacije zahtevali vrnitev premoženja. »Toda to ni bilo vrnjeno tistim, ki so odškodnine po letu 1960 zahtevali v Avstriji« je še dodal Rihtarič. Tako tudi dvorec Freudenau v bližnjih Črncih, nekoč v lasti družine Juliusa Meinla, znamenitega veletrgovca s kavo, ni bil vrnjen v naravi in sedaj razpada- propada.
Boris Jaušovec, VEČER,
e-mail: STEIERMARK.STAJERSKA@GMAIL.COM
Urednik: Jan Schaller
Neodvisni avtorski projekt Zveze kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v SlovenijiDavčna štev. 95325549, Registrirano 7.12.2022
Bund der Kulturvereine der Gottscheer und Steirer in Slowenien
Objavljeni prispevki na spletni strani Steiermark-Stajerska.com izražajo stališča podpisanega avtorja oz. redakcije in niso vedno tudi uradna stališča sponzorjev spletne strani.
POLITIKA ZASEBNOSTI | PRAVICE PRIDRŽANE by JanSchaller | Developed by EMBE VICE Digital Agency