No in po tej poti smo šli tudi mi, resda ne v zdravilišče Dobrna, ker smo bili namenjeni prav na grad Lemberg, ki je bil vse do konca druge svetovne vojne v lasti družine Gallé. Del družine Gallé je potovala z nami in tako smo že v avtobusu izvedeli vso zgodovino tega gradu, ki je prvič omejen že daljnega leta 1213, , pa tudi kruto usodo, ko so družini po končani drugi svetovni vojni zaplenili grad s posestvom vred in celotno družino izgnali.
Vračilo v denacionalizacijskem postopku pa je bilo zelo jasno, saj je bila zadnja lastnica Netta Gallé slovenska državljanka. Tako so grad- pravzaprav že bolj ruševino prejeli nazaj, kar je bil sicer redek primer vračila gradu.
Ampak tudi po vračilu gradu družini Gallé, so kaj hitro ugotovili, da so kljub temu, da so stari lastniki gradu, v sedanjem okolju nezaželeni. Družina je imela še enkrat srečo. Župan je namreč ob neki priložnosti predstavil Francija Zidarja, ki je postal tako leta 2007 povsem nepričakovano novi lastnik gradu Lemberg in sedaj obnavlja ruševine gradu v bivalne prostore in želi ustvariti zanimivo turistično točko, saj je iz gradu enkraten razgled po celi dolini. Z obnovo grajske kapelice in vinske kleti pa želi Franci Zidar ustvariti zanimivo turistično lokacijo za poroke in kulturne prireditve.
Franci Zidar, novi „graščak“- lastnik gradu Lemberg je zgodovinar, geograf, vinogradnik, starejši pa se ga dobro spomnijo kot dolgoletnega direktorja Spominskega parka Trebče, danes Kozjanski park. Ob našem obisku, pozdravu in povabilo na grajsko dvorišče nam je najprej nanizal nekaj zgodovinskih podatkov o samem gradu. Prva omemba gradu je že v listini iz leta 1213. Ko so bili lastniki grofje Schaunberški, ki so bili rivali Celjskim grofom, je dal leta 1452 Friderik II. Celjski grof, grad uničiti. Ulrik in Albreht Schaunberška sta skoraj podrti grad temeljito obnovila in predelala v baročnem slogu. V naslednjih stoletjih so se izmenjali številni lastniki, grad pa je doživel še dve večji predelavi: leta 1584 je takratni lastnik Viktor Welzer predelal vhodni trakt in arkadni hodnik z južnim traktom v renesančnem slogu, s klasicistično predelavo v 19. stoletju pa je bil zabrisan utrdbeni značaj vhodnega trakta.
V začetku 20. stoletja do konca druge svetovne vojne je bil grad v lasti avstrijske družine Gallé, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran in večkrat oropan. V nekaj letih po je izginil velik del bogate opreme gradu, le nekaj predmetov hrani celjski muzej, dvometrski portret grofa Wolfganga Hannibala von Schrattenbacha, ki se je leta 1660 rodil na tem gradu, pa je razstavljen v Britanskem muzeju v Londonu. Sam grad je po nacionalizaciji skozi desetletja rapidno propadal, leta 1986 je bil razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot že omenjeno je bil po osamosvojitvi Slovenije v denacionalizacijskem postopku grad vrnjen družini Gallé, ki pa od gradu ni videla koristi, zato ga je leta 2007 odkupil pravzaprav po naključju sedanji lastnik, zgodovinar in geograf Franci Zidar, ki se od takrat ukvarja z obnovo in načrtuje nove kulturne vsebine.
Franci Zidar nam je ob ogledu gradu natrosil še veliko zgodb vezanih na zgodovino in življenje na gradu, ki pa jih morate slišati sami, še posebej, ko se boste lahko okrepčali tudi v obnovljeni vinski kleti, ki sedaj še sameva prazna.
Foto Manfred Korhammer in Jan Schaller
