80 let od nasilnega izgona nemško govorečih prebivalcev Apaškega polja
Letos mineva 80 let od nasilnega izgona nemško govorečih prebivalcev apaškega polja, ki se je zgodil 13. januarja leta 1946. Ob tej obletnici je Kulturno društvo Apaško polje v Apačah pripravilo spominsko slovesnost ob odprtju dvojezične razstave, posvečene življenju in delu nekdanje nemško govoreče skupnosti na tem območju. Razstava je umeščena v prostore hiše dr. Josefa Matla in je del širšega spominskega projekta, ki želi zgodovinski dogodek predstaviti v širšemu kulturnem in družbenem kontekstu.

Avtor Nika Škof

            Grenka okrogla obletnica izgona: 

             Ali sploh veste za nemško govorečo                      etnično skupino v Sloveniji ?

Na spominski slovesnosti ob 80-letnici izgona nemško govorečih iz Apaškega polja ponovljena želja oziroma zahteva da naj ta etnična skupina v Sloveniji dobi status manjšine.

Ob okrogli obletnici izgona nemško govorečih prebivalcev  Apaškega polja pri Gornji Radgoni so danes pripravili spominsko slovesnost, ki  se je udeležilo okoli sto petdeset ljudi, domačinov, in večinoma potomcev izgnanih. Slednji so v največji meri iz sosednje Avstrije. Zaključili so s spominsko mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja  v Apačah, s poklonom ob spominski umrlim in s kasnejšim družabnim srečanjem.

Na dosledno dvojezični  prireditvi sredi Apač v nabito polni kleti hiše dr. Josefa Matla, kjer je sedež kulturnega društva  Apaško polje/Kulturverein Abstaller Feld so odprli zgodovinsko razstavo na mobilnih panojih. «Razstava je prerez tisočletnega  življenja apaških Nemcev« je dejal tajnik  društva  , ki je šele v zadnjem času Jan Schaller. Schaller je zbranim tudi povedal, da je bilo društvo, ki je  šele v zadnjem času obnovilo  svoje delovanje, sprejeto v tako imenovano  nemško Povezovalno fundacijo, ki pomaga nemškim manjšinam po svetu. »Zanimivo je, da le nemško govoreča manjšina v Sloveniji med 25 manjšinami članicami fundacije v lastni domovini ni uradno priznana. Povejmo ob tem, da je ta nekdanja manjšina po kulturnem sporazumu med slovenijo in Avstrijo iz leta 2001  priznana zgolj kot »nemško govoreča  etnična skupina«

Ob otvoritvi razstave sta imela pozdravne nagovore  avstrijski veleposlanik v Sloveniji Konrad Bühler in  apaški župan Andrej Steyer. Prvi je med drugim dejal, da smo »dolžni ohranjati spomin na žrtve prisilnega izgona v znaku sprave in odgovornosti do naših otrok.« Župan Apač pa je poudaril, da z  ohranjanje tega spomina »ne pristajamo na delitve in poveličevanje enega nad drugim«. »Bodimo človek človeku in spoštujmo drugačnost,« je sklenil z besedami  akademika dr. Antona Trstenjaka.

Prireditve se je udeležila tudi  namestnica nemške veleposlanice v Sloveniji Julia Kohlheim, dogodek  pa je zaznamovalo še pričevanje ene od preživelih izgnank Waltraud Reich, ki je bila ob 13. januar 1946  ob izgonu stara  okoli devet let.  Jugoslovanski vojaki so ta dan z Apaškega polja izselili več kot 2100 nemško govorečih domačinov in jih z živinskimi vagoni poslali v Avstrijo.  V večtedenski kalvariji tega vlaka brez voznega reda je 77 izgnancev  izgubilo življenje zavoljo mraza in lakote. »Naša družina, mati, babica in dve moji sestri, smo se tej tragediji na srečo izognili. Kajti mama nas je na Dunaju  spravila z vlaka, ki so ga Sovjeti sklenili vrniti nazaj v Jugoslavijo. Nato smo se  v Avstriji naselili pri sorodnikih blizu meje, v Strassu.  V samostojni Sloveniji sem obiskala domačijo, od koder so nas  bili pregnali in spoznala  čudovite ljudi, Slovence, ki so jih sem naselili od drugod. Z njimi še sedaj  ohranjam  pristne in tesne stike.«

Prireditev so   sicer finančno omogočili avstrijsko Ministrstvo za evropske in mednarodne  zadeve, slovensko ministrstvo za kulturo,  štajerska deželna vlada in občina Apače.

Avtor teksta Boris Jaušovec