Koncert je bil dramaturško razdeljen v tri vsebinske sklope. Začel se je z ljubeznijo kot simbolnim in duhovnim (iz)virom človekovega bivanja. Nadaljeval se je z izražanjem ljubezni skozi element vode, s čimer gradi most med človekovim notranjim svetom in podobami narave. Koncert se je iztekel v motiviko vode, ki predstavlja naravni in eksistencialni (iz)vir življenja, gibanja in nenehne preobrazbe.

V prvem delu koncerta so skladbe Kumarja, Makorja, Schumanna in drugih predstavile ljubezen v vsej njeni večplastnosti ter razkrivale človekovo potrebo po bližini, pripadnosti in medsebojni povezanosti. Poslušalec se je srečal z različnimi podobami ljubezni, od posvetne in romantične do duhovne, ki presega posameznika in postaja vezivno tkivo skupnosti.

V drugem delu se je motivu ljubezni pridružil motiv vode in prepletla sta se v skupno glasbeno pripoved. Kot prostor srečevanja, hrepenenja in ljubezenskih izpovedi so nastopili morje, plovba in voda. Naravni in človeški svet sta se povezala v skupno izkušnjo iskanja smisla in razkrila se je osrednja misel projekta, da življenje oblikujejo tako tokovi narave kot vezi med ljudmi.

V sklepnem delu koncerta so se zbor in solisti posvetili glasbi, ki priklicuje podobe rek, dežja, valovanja in odprtega morja. Voda je postala simbol gibanja, preizkušnje, očiščenja in odrešitve. Posebej je izstopal glasbeno scenski diptih Valovi skladateljice Mete Podlesnik Marčič, ki v zgodbi o brodolomu in razsvetljenju razpira vprašanja strahu, izgube in upanja. Večer se je slovesno zaključil s Straussovim valčkom Na lepi modri Donavi, ki so ga družno zapeli vsi nastopajoči, po glasnem aplavzu pa je sledil še bis, ki je bil tokrat koroška ljudska pesem Tam, kjer teče bistra Zila.

Koncert je poudarjal medkulturno povezovanje, bogastvo jezikov in glasbenih tradicij ter krepil občutek povezanosti z evropsko kulturno dediščino. S tem je presegel okvire glasbenega dogodka in postal kulturna pripoved, ki poslušalca nagovarja na čustveni, estetski in identitetni ravni ter potrjuje, da je umetnost živ tok – prostor, kjer se srečujejo jeziki, kulture, zgodbe in ljudje.

Foto: Gerhard Angleitner