Žalni govor Jureta Legvarta v imenu Kulturnega društva Nemško govorečih žena “Mostovi” in Komornega zbora Hugo Wolf

Spoštovane, spoštovani žalujoči
V veliki žalosti se poslavljamo od nenadomestljive Veronike Haring in globoko sočustvujemo z njenima hčerama Petro in Martino, vnukinjami Paulo, Emo in Evo ter vnukom Jakobom.
Še ne čisto odrasla, se je Veronika iz preprostega in spokojnega Jakobskega dola podala v zapleten in nemiren svet nenehnih življenjskih preizkušenj. Z darom bistrosti in poguma se ni hotela prepustiti splošnemu toku, ampak je ubirala samosvojo pot. Zavedala se je, da ji v življenju ne bo nič podarjenega in da mora sama izbirati in prevzeti odgovornost za svoje odločitve. Ni ji bilo lahko in doživljala je težke trenutke, ki bi koga spravili v obup, a ne Veronike, ki je imela moč obvarovati svoje družinsko gnezdo in pomagati še mnogim drugim.

V poklicu je dosegla več kot bi ji znale napovedati najbolj blagohotne rojenice. Uporabila je sleherno priložnost za strokovno izpopolnjevanje, da je dohajala zahtevne želje svojih strank v knjigarni. Šla je v svet po knjižnih sejmih in radovednost jo je gnala, da je rada pogledala tudi med knjižne platnice. Kariero je sklenila kot poslovodkinja.Ž

Razvila se je v žensko širokega obzorja, ki zazna mnogim nevidna znamenja. Iz osnovnošolskih klopi si je zapomnila trenutek zaznamovanosti zaradi nemškega priimka, ki bi ga lahko tudi pozabila ali zanemarila, a se ji je dogajalo znova in znova. Prišel je čas, ko se je lahko temeljiteje posvetila svojemu nemškemu poreklu in ugotovila, da družba v tem pogledu ni pravična. Tako je zastavila svojo drugo kariero prizadevanja za ureditev položaja nemško govoreče  manjšine.

Leta 2000 je s somišljenicami ustanovila Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« in se mu posvetila z vsem žarom in sposobnostmi. Takrat so se nam začela odpirati vrata v EU, ki temelji na etnični strpnosti in enakopravnosti, zamolčanje Nemcev pri nas pa je v kričečem nasprotju s tem. Društvo uresničuje namen oživljanja mnogih sledov sožitja med kulturami v Mariboru, kar je bil tudi razlog, da je mesto postalo Evropska prestolnica kulture in je to dokazovala tudi velika razstava o Nemcih v Mariboru. O tem priča sedaj že prava knjižnica 25 letopisov »Vezi med ljudmi« (Zwischenmenschliche Bindungen), ki so izšli pri društvu v Veronikini redakciji.

Najlažje se kulture zbližajo v glasbi, ki govori univerzalni jezik, zato je društvo že od začetka prirejalo glasbene koncerte, zares pa se je ta dejavnost razvila z ustanovitvijo komornega zbora leta 2010, poimenovanega po skladatelju Hugu Wolfu, ki je naredil prve korake glasbenega ustvarjanja v Mariboru. Takoj je postal najbolj opazna in upoštevana dejavnost društva, ki odmeva v domačem in mednarodnem glasbenem prostoru. Veronika je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je imel zbor primerne pogoje za ustvarjanje, za kar ji dolguje veliko hvaležnost.

Drage Veronike ni več med nami, toda njena vizija sožitja kultur in odprtosti mesta v svet ostaja med nami, kot bo ostal trajen spomin na pomembno delo, ki ga je opravila iz ljubezni do svojega rodu in do Slovenije.

 

 Poslovilni govor avstrijskega veleposlanika dr. Konrada Bühlerja ob pogrebu Veronike Haring

Spoštovani žalujoči, spoštovana družina Haring, spoštovane gospe in gospodje,

ob začetku novega leta smo se danes zbrali ob žalostnem povodu: da se poslovimo od gospe Veronike Haring. Mnogi med vami ste jo poznali in cenili že desetletja, sam pa sem jo imel kot novi avstrijski veleposlanik priložnost prvič spoznati decembra 2024 ob adventnem koncertu Komornega zbora Hugo Wolf v Mariboru.

Iz njenega življenja in delovanja lahko razberemo, da je bila Veronika Haring posebna osebnost. Kot pripadnica nemško govoreče narodne skupnosti je bila njena življenjska pot zaznamovana z izzivi. Že v otroštvu je morala izkusiti, kaj pomenita izključevanje in diskriminacija.

Kljub osebni usodi pa ni razvila sovraštva, temveč srčno dobroto: sprožila je pobude za preseganje prepadov in gradnjo mostov. Povezujoče je postavila pred razdvajajoče. Prav v tem je njen poseben pomen – tako za Slovenijo kot za Avstrijo. Veronika Haring je bila graditeljica mostov v najboljšem pomenu besede – tiha, vztrajna ter z veliko notranjo močjo in vzdržljivostjo.

Z ustanovitvijo Kulturnega društva nemško govorečih žensk MOSTOVI leta 2000 je ustvarila prostor, v katerem se je kulturna identiteta lahko ohranjala in hkrati odprto živela. To društvo je postalo kraj razumevanja med manjšino in večinskim prebivalstvom ter med preteklostjo in prihodnostjo.

Veronika Haring je kulturo in glasbo vedno razumela kot most. Jezikovni tečaji, branja, predavanja in umetniški projekti, ki jih je spodbudila, niso bili namenjeni zgolj nemško govoreči manjšini, temveč vsem zainteresiranim. S tem je dala pomemben prispevek k družbeni integraciji in medsebojnemu razumevanju.

To povezovalno delovanje je postalo še posebej vidno z ustanovitvijo Komornega zbora Hugo Wolf, ki je postal nepogrešljiv del kulturnega življenja v Sloveniji. Kadar tam skupaj zvenijo pesmi v nemščini ali slovenščini, kadar zbor nastopa skupaj z zbori iz vse Evrope, skozi povezovalno moč glasbe v malem zaživi združena Evropa.

Za Avstrijsko veleposlaništvo je bila Veronika Haring pomembna sogovornica nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Neutrudno se je zavzemala za njene interese, vedno z namenom razumevanja in ravnotežja, ne konfrontacije. Za svoje izjemno delovanje ji je Republika Avstrija leta 2018 podelila Zlati častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo – kot znak zahvale in priznanja za njen prispevek na področju kulture, varstva manjšin ter poglabljanja odnosov med Avstrijo in Slovenijo.

Danes z družino žalujemo za Veroniko Haring. Naše posebno sožalje velja njenima hčerkama Petri in Martini ter njunima družinama. Zanje je bila Veronika Haring mati, babica in opora. Za mnoge druge pa vzor, sogovornica in pionirka.

Kot avstrijski veleposlanik se priklanjam življenju, posvečenemu razumevanju med narodnimi skupnostmi. Izrekamo zahvalo – za pogum, za vztrajnost in za trdno vero, da je dialog močnejši od razdvajanja.

Smrt konča življenje, ne pa tudi delovanja človeka. Kar je ustvarila gospa Haring, bo živelo naprej: v delu Kulturnega društva nemško govorečih žena MOSTOVI in v glasbi Komornega zbora Hugo Wolf, pa tudi v vseh srečanjih med ljudmi nemške in slovenske jezikovne skupnosti.

Veronika Haring bo v zgodovini nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji in v odnosih med Avstrijo in Slovenijo ohranila trajno mesto.

Počivaj v miru.

Ruhe in Frieden.