Pod vodstvom nove predsednice Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji Urške Kop je bilo letos prvič organizirano skupno božično praznovanje društev, božični koncert v Ljubljani, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalno praznovanje društev. “Z današnjim koncertom želimo poudariti, da nemško govoreče prebivalstvo na ozemlju današnje Republike Slovenije še vedno živi v sožitju s slovensko govorečim večinskim prebivalstvom. S takšnimi kulturnimi dogodki želimo ohranjati in promovirati še vedno živečo Kočevarščino, ki je po Unescovih kriterijih eden najbolj ogroženih jezikov,” je ob začetku božičnega koncerta, ki je pod častnim pokroviteljstvom avstrijske veleposlanice v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer potekal 7. decembra v križevniški cerkvi v Ljubljani, povedala Urška Kop.
»V veselje mi je, da vas lahko pozdravim v imenu Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, ki s pomočjo svojih članov predstavlja nemško govorečo kulturno identiteto v Sloveniji. Danes predstavlja Zveza pomembno vez med nemško govorečimi in Slovenkami in Slovenci; je pomemben člen v dialogu med uradnimi ustanovami ter še živečo avtohtono nemško manjšino v Sloveniji,” je na začetku božičnega koncerta dejala Urška Kop in pozdravila številne častne goste, ki so prišli na naš koncert.
V prvem delu koncerta nam je pevska skupina Društva Kočevarjev staroselce, ki ga vodi zborovodkinjo Ani Jankovič Šober predstavila s pesmimi v Kočevarščini Das Göttscheabarsch Pü (Kočevarski fant), ljudsko pesmijo Die Meerarin (Perica), Main Dearfle (Moja vasica) in instrumentalno skladbo Sedem korakov. Pevska skupina združuje Kočevarje in Slovence, katerih predniki so živeli skupaj na nekdanjem jezikovnem otoku nemških Kočevarjev.
V drugem delu koncerta je zapel Komorni zbor Hugo Wolf pod vodstvom Aleša Marčiča. Ta komorni zbor deluje že 14 let v okviru Kulturnega društva nemško govorečih žena “Mostovi” v Mariboru. Pevke in pevci posebno pozornost posvečajo obujanju spomina na pozabljene skladatelje in glasbenike, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z Mariborom. Eden teh je skladatelja Huga Wolfa, skladatelja, ki je v svojem času požel velik uspeh. Tako smo slišali šest sakralnih pesmi Huga Wolfa.
Ob koncu božičnega koncerta sta oba zbora zapela še Sveto noč, in sicer prvi verz v slovenščini, nato pa še isti prvi verz v nemščini, zaradi enakopravnosti tokrat dvakrat enako kitico.
Presenečenje pa je sledilo po dolgem aplavzu, ko se je Urška Kop zahvalila avstrijski veleposlanici v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer zahvalila za njeno veliko podporo z velikim pletenim božičnim kruhom v obliki srca. Z dolgim aplavzom ,ki je sledil, so tako tudi prisotni poslušalci izkazal hvaležnost veleposlanici in sodelujočim pevcem.
Besedilo Jan Schaller
Foto: Gerhard Angleitner
Božično drevo v cerkvi
Božični koncert 7. decembra v križevniški cerkvi v Ljubljani je bil posvečen božičnemu drevesu.
Prvo božično drevo so okrasili v zgodnji moderni Nemčiji v obdobju renesanse. Da pa je drevo v obliki, kot ga poznamo danes, popularno po celotni Avstro-Ogrski, gre zasluga princesi Henriette von Nasau-Weiburg, soprogi nadvojvode Karla, ko ga je leta 1822 postavila v svojem domu. Kot protestantka, poročena s katoličanom, je seveda najprej doživela ogorčenje in odpor, celo tako zelo, da si je postavitev moral ogledati sam avstrijski cesar. Katoliški simbol Božiča so namreč jaslice, simbol protestantov pa zeleno drevo, simbol ponovnega rojstva, ki ga je princesa nadgradila z okraski. Okrasila ga je namreč s svečami, slamnatimi zvezdami, medenjaki, rdečimi jabolki in pozlačenimi orehi.
Ker je bilo avstrijskemu cesarju drevo izredno všeč, so drevesa že naslednji božič krasila vsa njegova domovanja in se tako hitro razširila po celotnem cesarstvu. Tudi na Kranjskem. In kje je stalo prvo božično drevo? V takratnem njunem domovanju – danes je to muzej Albertina na Dunaju. Za nocojšnji koncert smo božično drevo okrasili z enakimi okraski, kot takrat, simbolično.
Vsem skupaj želimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter vse dobro, srečo in predvsem zdravje, v novem letu 2024.
e-mail: STEIERMARK.STAJERSKA@GMAIL.COM
Urednik: Jan Schaller
Neodvisni avtorski projekt Zveze kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v SlovenijiDavčna štev. 95325549, Registrirano 7.12.2022
Bund der Kulturvereine der Gottscheer und Steirer in Slowenien
Objavljeni prispevki na spletni strani Steiermark-Stajerska.com izražajo stališča podpisanega avtorja oz. redakcije in niso vedno tudi uradna stališča sponzorjev spletne strani.
POLITIKA ZASEBNOSTI | PRAVICE PRIDRŽANE by JanSchaller | Developed by EMBE VICE Digital Agency