Zbornik »Vezi med ljudmi/Zwischemenschliche Bindungen«, ki ga vsako leto izda Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi, zajema poleg dejavnosti društva v preteklem letu in ostalih novic, tudi prispevke članov literarne skupine. Zbornik je dvojezičen, v slovensko/nemškem jeziku. V zborniku številka 7 iz leta 2008 je bila objavljena moja zgodba Johana.

V čast pozabljenim in prezrtim Mariborčanom, ki so v preteklosti veliko pripomogli k razvoju Maribora, pa društvo ob koncu leta pripravi spominsko slovesnost. Decembra 2008 je bil koncert posvečen Eduardu von Lannoyu. Bil je pomembna glasbena osebnost, od leta 1808 je živel v gradu Viltuž pri Selnici in v Maribor pripeljal slovitega komponista Franza Liszta. Gostja spominske prireditve je bila tudi profesorica Doris Debenjak, leksikografinja in soavtorica obsežnega slovensko nemškega in nemško slovenskega slovarja. Tudi v Društvu nemško govorečih žena Mostovi pomembna osebnost. Pristopila je k meni in rekla:
»Saj ste vi Ivana?« Presenečena sem ji pritrdila.

»V zborniku sem brala vašo zgodbo Johana in bila navdušena nad vašim načinom pisanja, zato vam svetujem, da nadaljujete. Pišite, pišite! Pa še nekaj. Če je vaša mama brala knjigo Ameriška tragedija, je morala biti zelo inteligentna oseba. Pišite tudi o njej« Takrat se je v moji glavi posvetila iskrica, da bi nekoč lahko nastala knjiga. Imela sem že znatno število napisanih zgodb, a brez smiselne povezave. V naslednjih letih sem precej časa namenila pripravi gradiva in sestavi koncepta za knjigo. Ko so zbrane zgodbe bile urejene, lektorirane in spojene v roman »Tri dediščine in astro dvojčka«, so bile natisnjene v lični knjigi pri zavodu Volosov hram. Zgodba Johana, sicer drugačna od prvotne, ki je bila pravi izziv za nastanek romana, pa je vstop v dogajanje.

 Kratek opis: Deklica, ki je rojena tik ob koncu druge svetovne vojne, odrašča v dvojezični družini in sta ji slovenščina in nemščina kot materni jezik. Ker pa naj bi bil njen oče iz nemško govorečega področja, ostane anonimen. Deklica sanjari o očetu in ga pogreša. Odrašča v zavetju nemške babice. Zaradi znanja nemškega jezika v poznejših letih večkrat doživi očitke. Ko odraste, ji nemščina, kot dragocena dediščina odpira okno v svet, nova poznanstva ji popestrijo življenje, doživlja prave avanture. Svoja najstniška leta naivno prebrodi skozi vsemogoče zaplete.
Ko se poroči in ima svojo družino, je njena želja in skrb, da njuni otroci ne bi ostali brez očeta. To bi se skoraj tudi zgodilo, a njena trma in vztrajnost to prepreči. V družino se pritihotapi huda bolezen.

Vzporedno je tudi nekaj vedrine in dogodkov, ki so se dogajali istočasno v ožji in širši okolici. Roman je dogodkovno zelo pester, ima širok časovni prostor, zajema več držav. Posebno težo nosi razpad Jugoslavije. V osebnih zgodbah ljudi in njihovih medsebojnih odnosih so izpovedana tudi njihova čustva, povezana s političnimi spremembami.

Roman, pisan v prvi osebi še ne pomeni, da je to osebna zgodba oziroma izpoved avtorice. Ko avtor ustvari literarnega junaka, vanj naseli mnogo svojih izkušenj in tistega, kar je sam doživel.
Bralcem želim , da svoj prosti čas popestrijo z branjem moje knjige.

Ivana Hauser