Pismo Margarete Jahn avstrijski veleposlanici v Sloveniji

   Spoštovana veleposlanica, gospa Elisabeth Ellison-Kramer,

    Moje ime je Margaret Jahn, rojena Kraner. Rodila sem se 9. maja 1943 v Mariboru v Sloveniji, ki je bila takrat del Jugoslavije. Moj starejši brat Johann Kraner se je prav tako rodil v Mariboru, 16. decembra 1939 in zdaj živi v Zvezni republiki Nemčiji, jaz a sedaj živim v ZDA. Ko so po končani vojni usmrtili moje starše, sem bila stara dve leti in pol.

    Oba moja starša, Johann in Paula Kraner, rojeno Brandstätter, so po koncu vojne skupaj s tisoči drugih na Pohorju nad Mariborom usmrtila vojaki Titovega režima, da bi si prilastili njihove hiše, kmetije in njihova podjetja ter tako obogateli.

    Leta 1995 je Zdenko Zavadlav, nekdanji visoki oficir OZNA, pričal pred komisijo slovenskega parlamenta in opisal usmrtitve zapornikov na Pohorju, pri kateri je on osebno sodeloval.

    Odkar je Slovenija članica EU, je odgovornost za usmrtitve politično namerno prikrita. Nikoli dosedaj ni bilo nobenega opravičila za poboje nedolžnih ljudi, niti meni, mojemu bratu, niti otrokom drugih žrtev.

    Že 12 let pišem slovenski vladi v Ljubljani, slovenskemu veleposlaništvu v Washingtonu in avstrijski vladi na Dunaju, naj postavijo spomenik žrtvam usmrtitev Titovega režima v Jugoslaviji. Ob tem naj omenim, da je bil odziv slovenskega veleposlaništva v Washingtonu zelo pozitiven in spodbuden.

    Midva z bratom in z nama vse manj preživelih žrtev tega genocida menimo, da smo svojim staršem in staršem tisočih avstrijskih in slovenskih žrtev, ki sami ne morejo govoriti dolžni spoštovanje in spomin, da je naša dolžnost postaviti spomenik v njihov spomin, da ne bodo pozabljeni in v opomin, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
Iskreno vaša,

Margaret Jahn, 14. januarja 2023

 

    Letos, 24. aprila 2024 je bilo na pobudo Margarete Jahn srečanje z nemško veleposlanico Natalie Kauther pri množičnih grobiščih na Pohorju. Kljub ponovni zimi in mrazu se veleposlanica ni ustrašila sveže zapadlega snega na Pohorju in skozi zasneženi gozd smo vsi prišli, bolje prigazili, do kapelice v gradnji. Zaskrbljena ob pogledu na številna ograjena grobišča nam je obljubila svojo podporo, tako kot nam jo je že lani obljubila avstrijska veleposlanica Elisabeth Ellison-Kramer, ko si je osebno ogledala grobišča pri Arehu na Pohorju.

     Lokalni vodja izgradnje je Martin Kostrevc, domačin, s katerim smo v stalnem stiku. Tudi on se že vrsto let trudi postaviti spominsko kapelico po vojni pobotom.. Prav on je Komisijo Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč opozoril na številna množična grobišča na Pohorju. Po njegovih napotkih so tako izvedli sondiranja in ekshumacije ter ob robu grobišč, ob poti postavili spominsko informacijsko tablo.
Seveda so za usmrtitve na Pohorju vedeli tudi spodnještajerski Nemci in številni Slovenci – vendar je bilo v Titovi Jugoslaviji tako opozarjanje nevarno.

 

Začenjamo obsežno kampanjo za pomoč pri gradnji

    Želja številnih izseljenih in še vedno živečih nemško govorečih na Spodnjem Štajerskem, da bi ob množičnih prikritih grobiščih na Pohorju postavili tudi kamnito obeležje, se sedaj vendarle uresničuje. Temelji so že zabetonirani, osem metrov visok jekleni križ pa je že skovan. Naročen je bil tudi mozaik. Zaradi velikosti „kamnite kapelice“, ki je postavljena ob pohodniški poti na Areh, tega spomenika ne bo mogoče spregledati. Urejen park s sedeži pa bo obiskovalce vabil k postanku in razmisleku, informacijske table pa bodo pohodnikom v več jezikih povedale, kaj se je v resnici zgodilo.

Dragi prebivalci Spodnje Štajerske!

   Tokrat vas prosim za vaše ponovno sodelovanje, za pomoč, za vašo donacijo pri izgradnji obeležja žrtvam. To je verjetno naš zadnji večji projekt, pri katerem želimo prispevati čim več. Zato začenjamo „akcijo boter opeke“. Veselimo se vaše donacije, prosimo za vaš prispevke v akciji „boter opeke“ v višini 20, 50 ali 100 evrov, veseli pa bomo tudi vsakega drugega zneska, saj je najbolj važno sodelovanje, pomoč.

     Mnogi izseljeni iz Spodnje Štajerske vedo, nekateri pa sumijo, da so bili njihovi sorodniki in znanci likvidirani v gozdovih na Pohorju. Prav na te vse sorodnike in znance se obračamo s prošnjo po sodelovanju pri izgradnji. Njihovi „izginuli sorodniki“ naj bodo ovekovečeni na spominski plošči, če to seveda želijo.

Ingeborg Mallner, urednica časopisa Untersteierer

 

V Sloveniji lahko donirate  predsedniku društva  Kapela na Pohorju g.  Martinu Kostrevcu

Pri nakazilu navedite  prejemnik: Društvo za gradnjo kapele na Pohorju

Naslov  Frajhajm 36, 2315  Šmartno na Pohorju

IBAN SI56 0451 5000 2615 725, NOVA KBM d.d.

Namen nakazila :  donacija za spominsko obeležje na Pohorju

Vsem donatorjem se g.  Martin Kostrevc že vnaprej

najlepše zahvaljuje za pomoč in sodelovanje