Slovenski prevod govora deželnega glavarja avstrijske Štajerske, ki ga je prebral gospod Gerhard Hirschmann

Cenjena žalujoča družina, spoštovani vsi prisotni

Z veliko žalostjo smo na avstrijskem Štajerskem ob začetku novega leta sprejeli vest, da je od nas odšla gospa Veronike Haring.

Zato družini pokojnice in vsem žalujočim v imenu deželnega glavarja Štajerske Maria Kunaseka izrekam globoko sožalje. Še pred nekaj meseci, lansko jesen, je deželni glavar gospod Kunasek z velikim zadovoljstvom sprejel gospo Haring v deželni rezidenci- na gradu v Gradcu, da bi se pogovorila o cilju, za katerega se je vedno borila: izboljšanju položaja nemško govoreče manjšine na Spodnjem Štajerskem. Ta pogovor je pravzaprav usmerjala ona z zahtevami, da je treba končno uresničiti zahteve. Ta njen značilen angažiran, brezkompromisen način, po katerem je bila znana v svojem društvu in med sogovorniki, nas je prijetno presenetil in nam je ostal v spominu.
Kot pripadnica preživele nemško govoreče manjšine na Spodnjem Štajerskem, za kar je izvedela šele pri 14 letih, je Veronika Haring leta 2000 v Mariboru ustanovila kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi«. Kot dolgoletna predsednica društva je Veronika Haring na svojevrsten način uspešno ohranila spodnještajersko nemško dediščino in z izjemnim posluhom zgradila mostove čez nacionalne meje.

Za svojo neutrudno predanost je bila leta 2015 odlikovana z zlatim častnim znakom dežele Štajerske.

Gospa Haring je bila res prava borka za priznanje nemško govoreče manjšine na Spodnjem Štajerskem. Žal smo z njo izgubila eno najvplivnejših osebnosti v tem boju priznanja.
V svojem osebnem imenu, kot poslanec deželnega štajerskega parlamenta in v imenu štajerskega deželnega glavarja vsem prisotnim in še posebej družinskim članom izrekam iskreno sožalje.
Štajerska dežela bo gospo Veroniko Haring ohranila v trajnem spominu.
S spoštovanjem in s štajerskim pozdravom “Glück auf!” (Srečno!).

Slovenski prevod  govora dr. Alexandra Maicovskega, predsednika Zveze Alpenländischer Kulturverband

                     “Žalost je hrepenenje srca po osebi, ki smo jo ljubili.”

Draga družina,  dragi žalujoči, spoštovani gostje

Ko se je Veronika sredi devetdesetih let sprehajala z dolgoletnim predsednikom našega društva, prof. Reinholdom Reimannom, in njegovo ženo Renate ob “Treh ribnikih” v mariborskem mestnem parku, so se pojavila naslednja vprašanja: “Kdaj bo nemška manjšina v Sloveniji priznana?” in “Kaj vse je treba  pripraviti za priznanje?”

Ko je Veronika leta 2000 v Mariboru ustanovila kulturno društvo nemško govorečih žena “Mostovi«, je društvo takoj začelo uresničevati tisti dogovor – kaj vse je treba pripraviti.

Pod vodstvom predsednice  Veronike Haring je društvo  že takoj na začetku organiziralo tečaje nemščine za otroke in odrasle, ustanovilo slikarsko in literarno skupino, od leta 2002 pa izhaja tudi  dvojezični letopis »Vezi med Ljudmi«.

Leta 2005 je bil odprt tudi  društveni prostor za srečanja,  na Barvarski ulici 5 v Mariboru,  leta 2010 je še  sledila ustanovitev  mednarodno priznanega komornega zbora Hugo Wolf.  Redno je društvo  organiziralo različne prireditve , srečanja,  ki so bila povezana z nemškim deležem pri kulturni zgodovini Maribora. Društvo “Mostovi« je  sodelovali v letu Evropske prestolnice kulture  Maribor 2012 tudi  s prispevki k razstavi “Nemci v Mariboru”.

Vse od  ustanovitve društva “Mostovi” poteka tesno sodelovanje med Mariborom in Gradcem. To sodelovanje ni omejeno le na  finančna podpora projektov s strani Alpske kulturne zveze, temveč predvsem stalni tesni osebni stiki, ki so znak globoke povezanosti med našima društvoma.

Naše skupne štajerske korenine so leta 1995 spodbudile  ustanovitev letnih srečanj  vseh Štajercev.  Ta letna srečanje, ki ga organiziramo od takrat dalje vsako leto, združuje Štajerce iz avstrijske zvezne dežele Štajerske, Spodnje Štajerske v Sloveniji in Štajercev iz Banata v Romuniji. Prav to povezovanje nemško govorečih manjšin je  bilo spodbuda, da sta Veronika in društvo “Mostovi« navezala  tesne vezi z Demokratičnim forumom banatskih  Nemcev v  Romuniji, ki jih vodi predsednik profesor Erwin Ţigla.

Desetletja je trojica Haring, Reimann in Ţigla  delovala kot čezmejni “graditelji mostov”. Zadnja tri leta imam  privilegij sodelovati pri tem tudi sam,  kot novi predsednik Alpenländischer Kulturverband.

Poleg tega  bogatega sodelovanja se je Veronika še dodatno neutrudno borila  za končno priznanje nemško govorečih avtohtonih prebivalcev kot avtohtone manjšine v Sloveniji. Nešteti obiski – večinoma v spremstvu njenega prijaznega kolega Jana Schallerja – politikov doma in v tujini, nadnacionalnih organizacij in interesnih skupin so pripomogli k razumevanju pravne enakosti njenih rojakov iz Spodnje Štajerske in pravic do njihovega maternega jezika v Republiki Sloveniji. Veronika se je za ta cilj borila do konca.

Na tej točki bi rad dodal  iskreno sožalje »Stiftung Verbundenheit- Fundacije za nemško govoreče skupnosti v tujini v Nemčiji« in njenega predsednika, gospoda Hartmuta Koschyka.

Draga Veronika!

Za tvoj  desetletja predan boj za  nemško govorečo manjšino  Spodnje Štajerske v Sloveniji si  prejela številna priznanja javnih in zasebnih ustanov.  Žal vseh ni mogoče našteti.

Omenim naj le najpomembnejša.  

Leta 2021 si prejela priznanje-  častni član v Zvezi kulturnih društev Maribor,

Leta 2018 si prejela  zlato častno odlikovanje za zasluge  Republike Avstrije

Leta 2016 , srebrno odlikovanje Mérite Européen

In leta 2015  zlato častno odlikovanje dežele Štajerske.

Pri svojem življenjskem delu si  bila neutrudna, neizprosna in nič te ni ustavilo.

Si sploh  našla  kdaj kraj, kjer si se počutili varno, zaščiteno?

Ko smo bili leta 2023 v Steierdorfu v Banatu v Romuniji na  srečanju Štajercev, sem  te v pogovoru  vprašal, kaj je  zate   tvoja  domovina.

Presenečeno si odgovorila: “Jaz nimam  domovine!”

Takrat si mi razložila, da si  v Sloveniji kot “Nemka” vedno sprejeta kot  sovražnik in da  se zato počutiš  izobčena. Po drugi strani pa so ti  v Avstriji vedno rekli, da si tujec iz Jugoslavije oziroma iz Slovenije.

Mi kristjani pogosto poudarjamo: “Naša domovina je v nebesih” (Pismo Filipljanom 3,20), kar pomeni, da Človek  tukaj na tej  zemlji nima domovine, ker  svoj pravi dom najde šele v onostranstvu.

Ti, Veronika, si sedaj  našla svojo  domovino v nebesih.

Zagotovo pa imaš  tudi drugo domovino – prostor v naših srcih!

Hvala  ti za tvoje sodelovanje, tvoj  entuziazem in neomajno zavezanost  boju za enakopravnost in priznavanju nemško govorečih v Sloveniji  kot avtohtone manjšine!

Nikoli te ne bomo pozabili !

 

Pogrebni govor  ing. Norberta Kapellerja, predsednika Združenja nemško govorečih avstro-ogrskih društev v Avstriji (VLÖ)

   Slovo od  graditeljice mostov med narodi: V spomin na Veroniko Haring

Z globoko žalostjo nas je presenetila vest, da  se je 2. januarja 2026 – le nekaj dni pred njenim 78. rojstnim dnem – po kratki in  hudi bolezni od nas poslovila  Veronika Haring. Njena smrt je v nas pustila globoko rano in praznino med nami. Celoten upravni odbor Zveze VLÖ se s  hvaležnostjo zahvaljuje za njeno življenjsko delo in izraža globoko sožalje njeni družini – dvema hčerama in štirim vnukom.

Veronika Haring, rojena 9. januarja 1948 v  Jakobu v Slovenskih goricah, je bila dolgoletna predsednica kulturnega društva nemško govorečih žena  “Mostovi« v Mariboru. Bila je veliko več kot le predsednica društva  – bila je srce in nenadomestljiv steber nemško govoreče skupnosti na Spodnjem Štajerskem. Njena življenjska zgodba priča o globoki predanosti  nemškemu jeziku in  predvsem nemški kulturi. Po letih dela  v Gradcu, kjer je izpopolnila svojo nemščino, je desetletja delala  knjigarni na mednarodnem oddelku in kasneje postala tudi poslovodja knjigarne v Mariboru. Njena ljubezen do literature in njeno poklicno ozadje sta bila temelj za njeno poznejše, dolgoletno kulturno delo.

Kot neutrudna zagovornica se je vse življenje strastno borila za uradno priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Bila je odlična graditeljica mostov, ki je znala premagati razlike med kulturami, jeziki in generacijami – stališče, ki ga je utelešala tudi prek svoje mreže evropskih voditeljev in predstavnikov manjšin.

Leta 2000 je ustanovila kulturno društvo nemško govorečih žena  » Mostovi«. Pod njenim vizionarskim vodstvom se je to društvo razvilo v institucijo, katere pomen je segal daleč preko meja države. Ni ustanovila samo  jezikovne, računalniške in slikarske  tečaje, ustanovila je danes  mednarodno priznani komorni  zbor »Hugo Wolf«, in vsako leto  izdajala  dvojezične letopise. Poseben mejnik je bila njena publikacija iz leta 2018 z naslovom »Das zweite Gesicht Marburgs: die verschwiegenen Gestalter der Marburger Kultur« (Drugi obraz  Maribora : zamolčani ustvarjalci mariborske kulture), v kateri se je spomnila pozabljenih osebnosti mesta, ki so v zgodovini pomembno vplivale  na razvoj samega mesta.

Veronika Haring je za svoje  dolgoletno izjemno delo  prejela v znak priznanja tudi  številna priznanja. Tako je leta 2018 prejela  je zlato častno odlikovanje za zasluge  Republike Avstrije leta 2015 zlato častno odlikovanje  avstrijske zvezne dežele Štajerske  in leta 2016  srebrno odlikovanje Mérite Européen.  Mesto Maribor  ji je leta 2021 za njeno izjemno uspešno kulturno ustvarjanje  imenovalo za častno  članico  Zveze kulturnih društev.

Kar ostaja, je vidna in trajna zapuščina. Veronika Haring je imela ključno vlogo pri spodbujanju kulturne in jezikovne enakosti ter ohranjanju identitete nemško govoreče manjšine v Sloveniji.

Vedno  jo bomo ohranili v našem spominu.