„Širitev južne železniške proge je treba hitro pospešiti!“
Da je koprsko pristanišče eno najpomembnejših centrov za pretovor blaga za štajersko gospodarstvo, ne nazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je Cargo Center Graz največji poslovni partner slovenskega tovornega pristanišča. Na progi med Gradcem in Koprom je še vedno nekaj ozkih grl – kot so potrebne razširitve tirov, prenove prog in preureditve postaj. Maja letos je bilo objavljeno, da bo dvotirna širitev proge Werndorf-Straß-Spielfeld, ki je bila dogovorjena med zvezno vlado, deželo in ÖBB in je za Štajersko izjemnega pomena, prestavljena za tri leta. Te potrebne infrastrukturne prilagoditve je treba izvesti na Štajerskem.

Povezava med tovornim centrom in koprskim pristaniščem je izjemno pomembna za našo lokacijo, tovorni promet, gospodarstvo in s tem številna delovna mesta. Zato je še toliko bolj pomembno, da se širitev južne železniške proge do leta 2036, ki je bila dogovorjena šele lani, ne zamrzne. Nujno moramo določiti smer za tovorni promet prihodnosti. Na zadnjem parlamentarnem zasedanju smo se dogovorili, da se bomo obrnili na zveznega ministra za inovacije, mobilnost in infrastrukturo ter se zavzeli proti načrtovanemu poslabšanju širitve železniške infrastrukture. Širitev južne železniške proge je treba hitro pospešiti v interesu Štajerske kot poslovne lokacije,“ pravi Manuela Khom, namestnica štajerskega deželnega glavarja.
Na dnevnem redu tudi regionalna zunanja politika, STEIERMARK SCHAU, državna himna in Krško
V pogovorih z državnim sekretarjem na slovenskem zunanjem ministrstvu Markom Štucinom je namestnica štajerskega deželnega glavarja Manuela Khom govorila tudi o vprašanjih regionalne zunanje politike ter o odprtju paviljona Alpe-Jadran na sejmu STEIERMARK SCHAU 2025 v Ljubljani, ki bo potekal 12. junija. V ta širok nabor tem so seveda sodili tudi načrti o zapis državne himne v zakon ter štajerska zaskrbljenost glede jedrske elektrarne Krško, katere nadaljnje delovanje in širitev Štajerska jasno zavrača.

„V gospodarstvu, regionalni zunanji politiki in tudi na področju kulture že obstajajo uspešne povezave s slovenskimi sosedi, ki jih želimo skupaj z njimi še naprej razvijati. Dejstvo, da se bo STEIERMARK SCHAU letos ustavil v Ljubljani, je še en viden znak tesnega sodelovanja. Seveda smo na naših srečanjih razpravljali tudi o temah, o katerih imamo različna mnenja. Na primer, ko gre za jedrsko elektrarno Krško. Štajersko stališče je jasno: menimo, da je jedrska energija povsem napačna pot, in pozivamo k čimprejšnji razgradnji jedrske elektrarne Krško. Seveda smo se pogovarjali tudi o slovenskih pomislekih glede zapisa štajerske himne v zakon. Te pomisleke jemljem resno in poskušali bomo najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. V vsakem primeru mi je pomembno, da se vključimo v dialog, tudi če gre za vprašanja, glede katerih se ne strinjamo. Zame je to standard odgovorne politike, ki poskuša graditi mostove.“

Gradnja mostov med Štajersko in Slovenijo v okviru zavezništva Alpe-Jadran

Namestnica štajerskega deželnega glavarja Manuela Khom, uradnica za evropske zadeve v štajerski deželni vladi, je trenutno predsednica zveze Alpe-Jadran. Gre za evropsko zvezo, ki jo sestavlja dvanajst regij v štirih evropskih državah. Namestnica štajerskega deželnega glavarja se je zato sestala s predsednikom Združenja regionalnih razvojnih agencij Slovenije Bojanom Karom in podpredsednikom Simonom Škvorom, ki uradno zastopata Slovenijo v zavezništvu Alpe-Jadran. Slovenija je v zavezništvu Alpe-Jadran od jeseni 2024 ponovno zastopana s krovno organizacijo slovenskega regionalnega menedžmenta, potem ko jo je v začetku leta 2024 zapustilo Združenje mest in občin Slovenije.

„Veseli me, da je Slovenija ponovno del zavezništva Alpe-Jadran. Zavezništvo bi bilo brez naših sosedov preprosto nepopolno. Naše slovenske partnerje sem tako tudi osebno povabila na zasedanje Sveta Alpe-Jadran, ki bo 20. novembra 2025 v štajerski prestolnici. Zavezništvo se osredotoča na podjetništvo, inovacije, trajnostno mobilnost, okolje, turizem in „človeške vire“. To so pomembne teme, pri katerih bo Štajerska še naprej sodelovala, da bi z nacionalnim in mednarodnim sodelovanjem dosegla najboljše za našo državo,“ poudarja Namestnica štajerskega deželnega glavarja Manuela Khom.

Pogovor z nekdanjim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom

Veleposlanik Konrad Bühler je v avstrijski rezidenci gostil skupno kosilo v čast namestnici štajerskega deželnega glavarja Manueli Khom, na katerem sta izmenjala mnenja z nekdanjim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. Peterle je postal predsednik slovenske vlade maja 1990 po parlamentarnih volitvah. Leta 1991 je razglasil neodvisnost države od Jugoslavije, čemur je sledila desetdnevna vojna, v kateri je teritorialna slovenska vojska premagala jugoslovansko vojsko. Na sprejem so bili povabljeni tudi drugi gostje iz sveta gospodarstva, politike in ekonomije.

„Vesel sem, da se je Lojze Peterle odzval našemu vabilu in da smo se ob kosilu lahko pogovarjali o odnosih med Štajersko in Slovenijo. Rada pa bi se zahvalila tudi vsem ostalim gostom za izmenjavo in odprt dialog. Pomembno se mi zdi, da s temi srečanji promoviramo interese Štajerske in navezujemo stike za našo državo,“ je še dejala namestnica štajerskega deželnega glavarja Manuela Khom.

Srečanje s predstavniki nemško govoreče narodne skupnosti

Ob koncu dneva je bila še na programu izmenjava mnenj z Veroniko Haring iz „Kulturnega društva nemško govorečih žena ‚Mostovi‘“ in Janom Schallerjem iz „Zveze kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji“. Predstavniki nemško govoreče narodne skupnosti si prizadevajo za ohranitev jezikovne, etnične in kulturne identitete nemško govorečega prebivalstva v Sloveniji – predvsem pa za priznanje nemško govoreče manjšine. Pripadniki avtohtone nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji že stoletja živijo v sožitju s slovensko govorečim večinskim prebivalstvom na ozemlju današnje Republike Slovenije. Krovna organizacija kulturnih društev nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji združuje sedem društev iz vseh delov države z dobrimi 1.500 člani.

„Predstavnikom nemško govoreče narodne skupnosti v Mariboru sem izredno hvaležna za topel sprejem in vpogled v njihovo dragoceno delo. Štajerska podpira njihovo ustavno priznanje in ohranitev njihove kulturne dediščine. Izmenjava je zame zelo pomembna, saj je treba slišati skrbi nemško govoreče narodne skupnosti,“ je še dejala namestnica štajerskega deželnega glavarja Manuela Khom.

Gradec/Ljubljana/Maribor, 30. maj 2025
Besedilo in fotografija: © Dežela Štajerska; uporaba z navedbo vira