Vse manjšine skupaj na enem kongresu

              Letošnji 35. evropski kongres narodnih skupnosti v Celovcu 21. in 22. oktobra 2025 je tokrat imel moto »Prelomnice – Razmišljanje o prihodnosti. Narodne manjšine v ogledalu svojih prelomnic«. Kongres se je začel že v torek zvečer v Koroškem deželnem arhivu s panelno razpravo o pomenu človekovih in manjšinskih pravic za ohranjanje miru.  Deželni glavar Koroške dr. Peter Kaiser je v svojem uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da se danes geopolitično znova soočamo z antidemokratičnimi in avtoritarnimi tokovi: »Vsakdanji fašizem je spet med nami.« Zato je še toliko bolj pomembno, da se mu z vso močjo upremo.

V nadaljevanju so v razpravi, ki jo je moderiral Arnold Mettnitzer, nastopili še umetnik Manfred Bockelmann, kulturologinja Alina Zeichen in zgodovinarka Marija Wakounig. Eva Hartmann in Marjan Sturm pa sta imela kratka glavna govora, v katerih sta pozvala k dialogu na vseh ravneh.

V sredo je letošnji 35. evropski kongres narodnih skupnosti v koncertni dvorani v Celovcu otvoril deželni glavar dr. Peter Kaiser, ki se je osredotočil na temo »Narodne skupnosti v ogledalu spreminjajočih se časov«. Med številnimi gosti in prisotnimi delegacijami je Peter Kaiser pozdravil še več kot 100 učencev iz petih koroških šol. V svojem nagovoru je deželni glavar dr. Peter Kaiser nasprotoval repatriaciji politikov. »Namesto tega se ozrimo v združeno Evropo v prihodnosti.«

V video sporočilu je avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger med drugim poudarila pomen pravic avtohtonih manjšin, tudi v zvezi s politiko človekovih pravic.

Kongres, ki je vsebinsko razdeljen na tri dele, je v prvem delu otvoril predsednik Ustavnega sodišča Republike Avstrije, univ. prof. DDr. Dr. h.c. Christoph Grabenwarter, ki je začel z besedami: »Zaščita manjšin, zlasti narodnih skupnosti je danes osrednja naloga Ustavnega sodišča, ki jo kljub političnim sporom neomajno izvaja.« V svojem govoru je dr. Grabenwarter nadaljeval, da so bili temelji zdaj že 70 let stare državne pogodbe, zlasti zaščita manjšin, postavljeni že v pogodbi iz Saint-Germaina, po prvi svetovni vojni. Prav on dobro ve, o čem govori. Leta 2005 je bilo vprašanje krajevnih imen na Koroškem namreč ena njegovih prvih odločitev. Ob tem je opisal je celotno zgodovino manjšinskega vprašanja na Koroškem.

Drugi del kongresa, z naslovom »Manjšine in zaščita manjšin«, je predstavilo pet predstavnikov posameznih narodnih skupnosti v soseščini Avstrije. Katharina Crepaz je govorila o nemško govorečih na Južnem Tirolskem, Martina Jazbec o Slovencih v Italiji, Jean Faivre je predstavil nemško govorečo manjšino v Alzaciji, David Statnik je govoril o Lužiških Srbih v Nemčiji. Jan Schaller pa je izpostavil položaj v Sloveniji žal nepriznane nemško govoreče narodne skupnosti.

Letošnji kongres se je končal s tretjim delom, s predstavitvijo avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Bernard Sadovnik je govoril o slovenski manjšini, mag. Josef Buranits o hrvaški narodni skupnosti, mag. dr. Gerhard Baumgartner o madžarski ter o Sintih in Romih. Ingrid Konrad je predstavila slovaško manjšino, Karl Hanzl pa češko s poudarkom na njihovem sedaj veljavnem šolskem sistemu na Dunaju. V njihovi šoli- stavbi se sedaj učijo otroci hrvaške in slovaške manjšine.

Evropski kongres narodnih skupnosti, organizira Urad za narodnosti zvezne dežele Koroške z namenom in ambicijo osvetliti aktualna vprašanja evropskih narodnosti z domačimi in mednarodnimi strokovnimi prispevki. Dodajmo še , da je ta Evropski kongres narodnih skupnosti, ki je vsako leto v Celovcu, dosegel dosedaj veliko, predvsem mednarodni odmev, tako je že postal mednarodna neformalna inštitucija.

Pogovor na predvečer v koroškem deželnem arhivu

Deželni glavar Koroške Dr. Peter Kaiser

Prisotne je preko video povezave pozdravila avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger

Predsednik ustavnega sodišča Republike Avstrije DDr. Dr. h.c. Christoph Grabenwarter

Obiskovalci v dvorani

Pogovor „Narodne skupnosti in njihova zaščita“, predstavilo se je pet predstavnikov narodnih skupnosti izven Avstrije

Menu