Vsakoletni poletni izlet Landsmannschaft der Deutsch-Untersteierer in Osterreich je bil letos v nedeljo, 5. julija in vsi, ki so bili v avtobusu so si najprej ogledali grad Hrastovec ter spominsko obeležje postavljeno kot opomnik koncentracijskemu komunističnemu taborišču na tem gradu v letu 1945; po poznem zajtrku pa smo se odpravili naprej v Apače na spominsko mašo in ogled razstave, ki jo je kulturno društvo v dr. Matlovi hiši v Apačah postavilo ob letošnji 80 letnici nasilnega izgona nemško govorečih domačinov na Apaškem polju. Glede na poletno vročino je bil izbor gradu Hrastovec, cerkve v Apačah in kletni prostori dr. Matlove hiše , kjer je razstava, prava izbira.

Ko smo v Pesnici v avtobus stopili tudi člani Kulturnega društva nemško govorečih žena  Mostovi, ki so nas povabili,  smo nadaljevali pot po stari cesti do gradu Hrastovec, kjer nas je že čakala vodička Nuša, ki nam je v nemščini  predstavila zgodovino gradu Hrastovec, kjer je danes še vedno  Socialno varstveni zavod.

Pa povzamimo nekaj zgodovinskih dejstev o samem gradu tudi za tiste, ki še niso bili tam.

    Grad Hrastovec (nemško Gutenhaag) leži v naselju Hrastovec v Občini Lenart. Slovensko ime je dobil po drevesni vrsti, hrastu, saj je le-ta v preteklosti prevladoval v okoliških gozdovih. Pisno je bil sam  grad Hrastovec prvič omenjan leta 1443 in spada med največje ohranjene gradove na Slovenskem. Do druge svetovne vojne je bil v lasti znamenite rodbina grofov Herberstein.

Prvotno je na mestu današnjega gradu, na hribu,  stala manjša mejna trdnjava “Haus ze Gutenhag”, ob kateri so  že leta 1338 postavili prvo  kapelo  posvečeno sv. Ožboltu. Hrastovske viteze, ki so živeli na tem dvoru, v pisnih virih srečamo že leta 1255, ko je omenjen Ulrik de Hage, nato pa leta 1294 vitez Henrik von Gutenhaag. Po letu 1430 je  bi grad  Hrastovec v posesti  Henrika von Holleneggerja,  leta 1481 pa  ga je prevzel v upravljanje sorodnik Lenart Herberstein, ki mu je deželni knez tudi dovoli prevzeti grb izumrle družine Hrastovskih vitezov. Ime gradu Hrastovec  pa so grofje Herbersteini dodali v svoje plemiško poimenovanje ter ga imeli v lasti do leta 1802, ko so grad prodali rodbini Pauer.

Grofje Herbersteini so  grad Hrastovec znova odkupili leta 1909. Po prvi svetovni vojni je bila v gradu ustanovljen otroški dom in realna  gimnazija za ruske emigrante.  Po koncu druge svetovne vojne,  v drugi polovici maja leta 1945  so novi komunistični oblastniki grad nacionalizirali- zaplenili grofom Herberstein na podlagi Avnojskih sklepov  in v gradu  ustanovili »zbirno taborišče za ljudi, ki po njihovem mnenju niso simpatizirali z novo  komunistično oblastjo«. (O tem delu zgodovine gradu pišemo posebej v drugem tekstu). Taborišče je delovalo do začetka septembra istega leta. Leta 1948 je bil v gradu ustanovljen Dom za duševno defektne in mladino, od avgusta leta 2010 pa  deluje kot Socialno varstveni zavod Hrastovec.

Razvoj gradu Hrastovec je bil postopen. Tloris daje slutiti nekdanjo nepravilno, peterokotno, srednjeveško zasnovo. Današnjo podobo je grad dobil  v 17. stoletju, ko je doživel več prezidav in v 30. letih 18. stoletja, ko so grofje  Herbersteini dali gradu podobo  razkošnega baročnega dvorca s 64 sobami.

Severni, reprezentančni del gradu je znan po bogato oblikovanem slavnostnem stopnišču in baročni dvorani z  zelo bogato baročno štukaturo iz prve polovice 18. stol. Posebej pa je tudi zanimiva grajska kapela  svetega Križa, ki je bogato poslikana.  Ohranjena  sta še tudi oba grajska ribnika  direktno pod gradom, kjer so gojili ribe.

Velika nekdanjega  grajskega pohištva je danes  v muzeju na Ptujskem gradu, ki je bil prav tako v lasti rodbine Herbersteinov.   Z gradom Hrastovec je  tesno povezana legenda o Agati, ki jo je po ljudskem izročilu zapisal pisatelj iz Lenarta  Ožbalt Ilaunig v svoji knjigi Črni križ pri Hrastovcu. V spomin na Agato stoji v bližnjem gozdu še vedno  spomenik Črni križ v neposredni bližini jezera Komarnik, oboje pa je danes zanimiva   turistična točka, predvsem za pohodnike.

Legenda o gradu Hrastovec

V 16. stol. se je mladi hrastovški grof Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato z gradiča Štralek. Njuni ljubezni je nasprotovala Friderikova mati, zato sta se poročila naskrivaj   v kapeli  v Radehovi. Friderikova mati je Agato v  času, ko je bil grof Friderik v vojni,   obtožila čarovništva in je z mučenjem Agate  povzročila, da je v ječi rodila mrtvega otroka. Nato jo je ovadila  za detomor, sodnik pa jo je obsodil na smrt. Ko se je  grof Friderik vrnil iz vojne nazaj domov žene  Agate seveda ni več našel. Na nesrečnem kraju ji je postavil spomenik –  črn križ, simbol nesrečne ljubezni. Zgodba je v knjigi Črni križ pri Hrastovcu, opisal pisatelj  Ožbalt Ilaunig.

Z gradu Hrastovec smo se odpravili najprej na pozni zajtrk-ruski bife  v bližnje Selce, v bife-bar Ornik, potem pa smo nadaljevali pot proti Apačam. Mimogrede smo si ogledali  še nekdanji Mainlov dvorec v Črncih, ki je danes bolj podoben ruševinam, avtobus pa se je ustavil v središču Apač, kjer smo imeli v cerkvi posvečeni Marijinemu vnebovzetju spominsko mašo  v spomin na vse izgnane in ubite nekdanje nemško govoreče prebivalce Apaškega polja. Pred cerkvijo, kjer sta dvojezični plošči v spomin na pobite smo položili venec in prižgali svečke. V prostori kulturnega doma v dr. Matlovi hiši pa  smo si zatem ogledali vodeno razstavo, ko jo je društvo v začetku letošnjega leta pripravilo ob 80 letnici nasilnega izgona nemško govorečih domačinov Apaškega polja, ki se je zgodil 13. januarja 1946.

Po ogledu razstave  je že bil čas za kosilo, pogovor in klepet ob kozarčku, ko smo spoznali spet nekaj družinskih zgodb o  nasilno izgnanih, ki jih bomo zapisali in hranili v nastajajočem dokumentarnem centru v Apačah.