Zbrala se nas je mešana druščina 14 pripadnikov nemške manjšine iz različni držav, od Ukrajine, Litve, Latvije, Estonije Kazahstana, Uzbekistana, Kirgizistana, Romunije, Madžarske, Češke in Slovenije. Prvo presenečenje, v vseh te državah je nemška manjšina uradno priznana manjšina in povečini imajo svoje posebne urade za nemško manjšino, v nekaterih državah pa so to uradi za vse priznane manjšine. Drugo presenečenje je bilo, da smo vsi tekoče govorili nemško, tako da ni bilo nobenih problemov sporazumevanja. Največje presenečenje pa je bilo, da so mlade udeleženke iz daljnih držav popolnoma obvladale moderne socialne medije. Presenečenje pa je tudi bilo, da smo sodelovali kar tri generacije, najstarejši je bil 74. let, najmlajša pa šele 18. let.

Po uvodni predstavitvi vsakega udeleženca posebej, smo se seznanili s sodobnimi digitalnimi mediji, s katerimi moramo izstopiti iz svojega okolja društev in na zanimivi način predstaviti svoje delo večini in jo poskušati navdušiti za naš manjšinski jezik. Naučili smo se, kako pri tem uporabiti umetno inteligenco, ki nam je lahko v veliko pomoč pri kreiranju zanimivih tekstov.

Drugi dan seminarja nam je Torsten Fricke, direktor založbe predstavil zgodovino nastanka tednika SUDETENDEUTSCHE ZEITUNG, ki seznanja izgnane Sudetske Nemške z dogajanji v njihovih društvih v Nemčiji, z življenjem nemške manjšine na Češkem in tudi z aktualnim političnim dogajanjem med obema državama. Predstavil nam je nastajanje tednika in grafično oblikovanje, do priprave za tisk. Tega dne smo si popoldne ogledali še sedež in muzej Sudetendeutschen v Münchenu.

Tretji dan seminarja je bil za vse udeležene veliko presenečenje, saj so nam predstavili Avtohtono sorbiško manjšino na jugovzhodu Nemčije. Manjšina, ki nima nič skupaj s Srbi, kot bi zgledalo na prvi pogled ima 60.000 je nekaj posebnega, saj nima matičnega naroda. To manjšino v nemščini imenujejo »sorbische, pa tudi wendische Minderheit«. Trenutno je vključeno v dvojezični šolski sistem 2.324 učencev.

Zakaj predstavitev te nemške priznanje avtohtone manjšine, ker se je vlada zvezne dežele Saške odločila za nekajletno promocijsko kampanjo, s katero je želele in tudi uspela spremeniti položaj- prepoznavnost skoraj pozabljene manjšine Sorbov v Nemčij. Potem, ko so vsebinsko pripravili celotno kampanjo, od dvojezičnih plakatov, dvojezičnega slogana »Sorbisch ? Na klar!« so učinke te kampanje merili ločeno, med samo manjšino in širše v zvezni deželi Saški.
Kampanja torej, ki jo je plačala država za promocijo svoje manjšine, oh kako lepo. Saj nas pa država niti ne prizna kot avtohtono manjšino, kaj šele, da bi za nas pripravila- plačala celo promocijsko kampanjo.

No četrti dan smo se spet vrnili v vode nemške manjšine in smo v treh skupinah pripravili promocijske predstavitve z umetno inteligenco v programu GAMMA. Presenečenje ob vseh treh predstavitvah je bilo veliko, saj smo lahko praktično ugotovili, kako lahko s pomočjo umetne inteligence na hitro pripravimo zanimivo, atraktivno kratko predstavitev, za kar smo dosedaj na stari način potrebovali kar nekaj mesecev.

Na koncu smo si zaželeli, da bi ohranili stike, čeprav smo iz tako različnih krajev, predvsem pa, da bi spodbujali drug drugega, saj smo pokazali, kako smo se v kratkem času dobro uigrali kot ekipa, tako da sta bila presenečena tudi organizator -ministrstvo in izvajalec seminarja Goethe inštitut.

V petek, pred odhodom nazaj domov, je bilo še nekaj časa za ogled olimpijskega parka in obujanje spominov, saj sem delal na olimpijadi München 1972.