Skoraj 170.000 Podonavskih Švabov, ki so še ostali v Jugoslaviji, so po koncu druge svetovne vojne strpali v komunistična likvidacijska taborišče. Delovno sposobne so poslali v delovna taborišča, nezmožne za delo pa v 10 likvidacijskih taborišč v novi Titovi Jugoslaviji; ta so bila v Vojvodini, Slavoniji in Sloveniji. V ta likvidacijska taborišča so bile poslane matere z dojenčki do drugega leta starosti, otroci do 14. leta starosti, starejši od 60 let in bolniki.

20. obletnica (2004-2024) spominskega obeležja Gakovo

    Nemško združenje s sedežem v Maria-Theresienstadtu/Subotici (Srbija) in Nemški krog/Deutsches Kreis s sedežem v Fünfkirchnu/Pecsu (Madžarska) sta pripravili skupno spominsko slovesnost ob spominskem obeležju na množičnem grobišču Gakowa/Gakovo v Srbiji, na katerem sta obe delegaciji po krajši spominski slovesnosti položili vence in prižgali sveče v spomin na mrtve v tem taborišču.

     Spominska slovesnost je potekala na krščanski praznik-binkošti. Po spominih preživelih so žrtve tega taborišča tudi v likvidacijskem taborišču v sicer grozljivih razmerah praznovale vse krščanske praznike. Prav zato smo izbrali binkošti, saj so letos binkošti blizu 20. obletnice (2004-2024) odprtja spomenika spominskega obeležja na množičnem grobišču Gakowa/Gakovo.

    Spominsko obeležje sta 24. maja 2004 postavili svetovna zveza der Donauschwaben in Deutscher Volksverband. Po dolgoletnih prošnjah in večkratnih zahtevah je Deutsche Volksverband /Nemška ljudska zveza prejela obe dovoljenji za postavitev spomenika. Obe dovoljenji sta najpomembnejše gradivo v arhivu Nemškega ljudskega združenja.

     Rudolf Reimann, predsednik VLÖ, svetovne krovne organizacije Podonavskih Švabov, in kot predsednik DAG je celotni čas vodil pridobivanje potrebnih sredstev.
Prvo spominsko prireditev je Deutscher Volksverband/Nemško ljudsko združenje organiziralo januarja 1998 v Gakowa/Gakovo ob petdesetletnici razpustitve likvidacijskega taborišča. Takrat so bili prisotni tudi nekateri preživeli iz nekdanjega likvidacijskega taborišča. Danes je edina preživela samo še Katharina Gärtner, ki je kot deklica dve leti preživela v tem likvidacijskem taborišču. Večina njene družine tega taborišča ni preživela.

    Letos se gospa Gärtner zaradi starosti in zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti spominske slovesnosti, zato jo je predsednik Nemškega ljudskega združenja Rudolf Weiss obiskal v bolnišnici (glej spodnjo sliko) in ji izročil šopek cvetja. Naša pozornost ni usmerjena le na mrtve, temveč tudi na še živeče preživele taborišča smrti.

Kot vsa naša poročila so tudi tokrat priložene fotografije. Slike prikazujejo trenutno stanje pokopališča in kalvarijo v Gakowa/Gakovo ter videz spomenika na množičnem grobišču in venca Nemškega ljudskega združenja.

Rudolf Weiss
Predsednik Nemškega ljudskega združenja

Likvidacijsko taborišče Gakowo/Gakovo

    Med 13. marcem in 17. oktobrom 1945 so bili v to taborišče odpeljani pripadniki nemške manjšine, ki niso mogli delati, starejši in bolni ter matere z majhnimi otroki do drugega leta starosti. V taborišče Gakowo/Gakovo so bili internirani predvsem Nemci iz zahodne Bačke.

    Prvotno prebivalstvo kraja Gakowo/Gakovo : 2 700 ljudi
Povprečno število taboriščnikov: 17.000 oseb
Trajanje taborišča: od 12. marca 1945 do januarja 1948
Umrli: vsaj 8 500 oseb, od katerih je 5 827 zabeleženih z imeni in priimki. (Od približno 3.100 tukaj interniranih Filipovcev je umrlo 762 oseb iz skupnosti Filipowa)
Glavni vzroki smrti: podhranjenost, tifus, dizenterija, malarija.

     Barake so bile sedemkrat prenatrpane. Samo v prvih desetih mesecih je umrlo približno 4500 ljudi. V barakah so zaporniki ležali tesno drug ob drugem na tanki slamnati blazini na tleh in tako živeli prenatrpani v sobah, kuhinji ter celo v prazne kravjem in konjskem hlevu. Dvanajst Podonavskih Švabov je bilo imenovanih za “Gassenkommandante”. Ti so morali posredovati ukaze taboriščnega poveljstva, predvsem pa so morali poveljstvu dnevno poročati o številu smrtnih žrtev v svojih ulicah.

    Vir: Zločini nad Nemci v Jugoslaviji 1944-1945, Dokumentacijska delovne skupine Kulturnega sklada Podonavskih Švabov, München 2000, ISSN 0172-5165-67.