Komorni zbor Hugo Wolf je na povabilo slovenskega kulturnega centra na Dunaju v okviru številnih adventni koncertov na Dunaju tako najbolj primerno povezal slovensko-avstrijsko kulturo z avtorjem Hugo Wolfom, ki je študiral nekaj časa v Mariboru, večji del življenja pa je preživel na Dunaju, kjer je tudi umrl in je tam pokopan.

   Veliki Karlov trg pred osrednjo Karlovo cerkvijo na Dunaju čez leto bolj sameva, sedaj v adventnem času pa je poln malih prodajaln-kioskov in stojnic kuhanega vina, punča in drugih dobrot in seveda izdelkov domače obrti. Trg je bil na večer pred koncertom, v četrtek zvečer nabito poln ljudi, tudi prostor pred cerkvijo in celo na samem stopnišču je bilo polno mladih, ki so bili kar glasni obiskovalci adventnih stojnic. Neobičajno za preddverje cerkve.

      Koncert v Karlovi cerkvi na Dunaju pa ni bil samo koncert ampak tudi predbožično srečanje-darilo vsem znancev slovenskega kulturnega centra na Dunaju, kot je uvodoma povedal vodja tega centra Aljaž Arih, glavni organizator koncerta, ki je zaključil z besedami. »Želimo si, vsi skupaj mir za vse, še posebej danes, saj nam je ta mir tako potreben.«

     Zbrane sta pred začetkom koncerta nagovorila še rektor Karlove cerkve dr. Marek Pučalik in slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki je v precej osebnem nagovoru dejal: «Posebej sem ponosen, da smo se ponovno srečali v tako velikem številu, tokrat na koncertu v osrednji dunajski cerkvi. Vesel zato, ker je pred nami, med nami, dvojezični zbor Hugo Wolf, ki predstavlja našo dolgo skupno domovino, saj nas Hugo Wolf še danes povezuje. Obenem pa sem ponosen, da lahko Dunaju predstavimo našo nemško govorečo manjšino, ki je del zgodovine Sloveniji; ta je namreč danes vezni člen med obema narodoma, na kar smo še posebej ponosni.«

     Sam koncert, na katerega so se pevci pripravljali že vse od pomladi, je bil razdeljen na tri dele. Prvi del je bil posvečen 120. letnici smrti Huga Wolfa. Zapeli so nam tri njegove najbolj znane melodije Einkehr, Ergebung in Im stillen Friedhof. V tem prvem delu koncerta smo poslušali še skladbo Andreja Makorja O Lux Beata Trinitas in pred kratkim prvič predstavljeno melodijo Ambroža Čopija »Ne ruši vseh mostov«, po tekstu avtorja Vladimirja Čerkeza. Skladba, ki je nastala posebej za komorni zbor Hugo Wolf in je bila premierno predstavljena pred kratkim na koncertu komornega zbora v Viteški dvorani v Mariboru, ki je je bil posvečen prav 120. letnici smrti Huga Wolfa (1860-1903) in sočasno 110-letnici mariborskega starega, glavnega mostu, zgrajenega leta 1913.

     V drugem delu koncerta so se nam pevke in pevci komornega zbora Hugo Wolf pod vodstvom zborovodja Aleša Marčiča predstavili na koru cerkve in nam ob spremljavi organista Jerneja Mazeja zapeli nekaj znanih božičnih napevov, delno ob solistih zbora Dori Ožvalt, sopran, Bogdanu Stoparju, tenor in Blažu Stajnku , basbariton.

     Finalni del koncerta je zbor zapel spet pred publiko, na stopnicah do cerkvenega oltarja. Sledilo je božično popotovanje po nekaj deželah. Začeli so z Nemcem Maxom Regerjem, Adventlied in Weihnachstlied, sledila je znana španska melodija Vamos Pastorcillos, njej pa Ukrajinska Ščedrik in obiskali glasbeno še Slovenijo z melodijo Ko so pastirji avtorja Franceta Gačnika. Vnetemu, navdušenemu ploskanju publike ob posameznih glasbenih melodijah, prijetnih za uho in vrhunsko zapetih smo za konec koncerta poslušali še Chopenovo skladbo Decembers keep in kot dodatek še The Blue Bird Charlesa Villiersa Stanforda.

     Ker je bilo v cerkvi med koncertom kar precej hladno je organizator Slovenski kulturni informacijski center na Dunaju povabil po koncertu na kuhano vino in značilne slovenske sladice pred vhodom v cerkev. Najprej je zmanjkalo potice.

     Naslednji dan, v petek pa je zbor izkoristil še za ulično petje, kot dopoldanske vaje. Na prostoru pred Domkirche St. Stephan, stolnico Stefansdom v strogem centru Dunaja so kar tako zapeli nekaj božičnih pesmi in naključnim mimoidočim še polepšali dan. Ampak glasbeno še ni bilo konec. Ob samem ogledu notranjosti cerkve Stefansdom smo povsem naključno slišali še krajši orgelski koncert, očitno vaje-generalko za večerni orgelski koncert v tej cerkvi, na kar so nas opozarjali številni plakati že pred cerkvijo. A tega glasbenega užitka-orgelskega koncerta žal nismo dočakali, saj smo morali z avtobusom nazaj v Maribor.

     In pot z Dunaja nazaj v Maribor je bila skoraj prekratka za obujanje vseh spominov ob petje komornega zbora Hugo Wolf na Dunaju. In vsi sodelujoči so se strinjali, da so to enkratni lepi spomini in so ponosni na nastop v Karlovi cerkvi na Dunaju, saj tja povabijo le najboljše.

Tekst in foto Jan Schaller

KARLOVA CERKEV NA DUNAJU

    Karlova cerkev  na Dunaju je pomembno delo evropske baročne arhitekture, ki tudi navzven simbolno  poudarja  željo  Habsburžanov po svetovnem imperiju, prav zato so pri gradnji  uporabili  arhitekturne elemente iz klasične antike.

    Leta 1713, leto dni  po zadnji veliki epidemiji kuge, je Karel VI (1685 – 1740), takrat cesar Svetega rimskega cesarstva od leta 1711 do svoje smrti leta 1740, obljubil gradnjo nove cerkve na Dunaju, ki jo je  poimenoval po soimenjaku zavetnika Karlu Borromäusu, ki so ga v tistem času  častili  kot zdravilca bolnikov s kugo.

    Karlovo cerkev  so začeli graditi leta 1714 po načrtih Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha. Ob njegovi smrti je bila še nedokončana. Gradnjo Karlove cerkve je dokončal leta 1739 njegov sin Joseph Emanuel,  po delno spremenjenih načrtih, le leto dni pred smrtjo cesarja Karla VI.

     Cerkev je imela ob izgradnji  neposreden pogled na Hofburg in je bila vse  do leta 1918 tudi župnijska cerkev avstrijskih cesarjev .