Urška Kop pa je kot predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji v uvodnem nagovoru dejala: (nemški prevod)“ Danes predstavlja Zveza pomembno vez med nemško govorečimi in Slovenkami in Slovenci; je pomemben člen v dialogu med uradnimi ustanovami ter še živečo avtohtono nemško manjšino v Sloveniji. Z današnjim koncertom želimo poudariti, da nemško govoreči na območju današnje Republike Slovenije še vedno živimo v sožitju z večinskim, slovensko govorečim prebivalstvom. S takšnimi kulturnimi dogodki želimo ohranjati in promovirati danes še živeči jezik Kočevarščino, ki je po kriterijih UNESCA, najbolj ogrožen jezik. Ob glasbi, ki nas povezuje vam danes zvečer želim v prvi vrsti prijetno in veselo druženje z nami,« je še dejala Urška Kop, predsednica Zveze.

Adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba ob robu stare Ljubljani je bil odlično obiskan, saj je publika napolnila v celoti to lepo, zelo akustično cerkev. Avtohtona nemško govoreča narodna skupnost v Sloveniji s kulturnimi prireditvami, ki so namenjeni širši publiki želi prikazati svojo kulturno raznolikost, jezikovno pestrost in skupno zgodovino. »Avtohtona nemško govoreča skupnost živi na območju današnje Slovenije že od 10. stoletja in to v dveh nekoč povsem nemško izoliranih področjih, na Kočevskem- Gottscheer in Apaški dolini-Abstaller Feld; večinoma nemško govoreča pa so bila tudi večja mesta, vse do razpada Avstro-Ogrske monarhije. V kraljevini Jugoslaviji je bila nemška manjšina priznana kot uradna avtohtona manjšina. Žal nam tega položaja, da smo avtohtona manjšina ne prizna Republika Slovenija. Danes Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji združuje devet društev po vsej državi,« pove predsednica Zveze, Urška Kop, ki še doda poseben pomen ohranjanja kulturne dediščine: »Kot avtohtona skupnost si prizadevamo ohranjati našo kulturno in jezikovno dediščino, spodbujati večjezičnost ter s svojimi prireditvami predstavljati bogastvo naše kulture širši javnosti.«

Vrnimo se nazaj h koncertu. V prvem delu se nam je predstavila pevska skupina Društva Kočevarjev staroselcev, ki deluje že vrsto let pod umetniškim vodstvom zborovodkinje Ani Jankovič Šober. Zapeli so nam štiri pesmi v kočevarščini, zato nam je vsebino pesmi dodatno pojasnil predsednik Društva Kočevarjev staroselcev Primož Primec. V kočevarščini so naslovi tako Maria bill bondern, De Meerarin, Main Dearfle in Pain Roashnprünn.

V drugem delu koncerta se nam je predstavil komorni zbor Hugo Wolf, ki deluje v okviru Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi Maribor. Svoj del koncerta so posvetili svoji predsednici društva Veroniki Haring, ki se zdravi v bolnici in ji zaželeli čim hitrejše okrevanje.

Komorni zbor, ki ga vodi zborovodja Aleš Marčič se nam je namerno v tem adventno-božičnem času predstavil s pretežno sakralnimi skladbami. Je pa tokrat svoj ognjeni krst z dirigiranjem doživela Meta Podlesnik Marčič, sicer članica zbora in komponistka, ki je tudi to novo vlogo opravila uspešno.

Med koncertom in tudi po njem je bilo mogoče občudovati izvirno okrašeno božično drevesce v slogu, kakršnega je bilo v Sloveniji prvič postavljeno leta 1845. Del te kulturne dediščine je tudi božično drevo in prvo božično drevesce kot ga poznamo danes, je v Sloveniji leta 1845 v svoji pivovarni v Ljubljani postavil nemški pivovar Peter Luelsdorf. Zato je bilo sestavni del adventnega koncerta tudi letos posebej iz Kočevskega gozda pripeljano in s svečami, slamnatimi zvezdami, rdečimi jabolki, medenjaki, pozlačenimi orehi in španskim vetrcem – po tradiciji okrašeno božično drevo. Katerega priljubljenost sega v 19. stoletje, pri čemer lahko zaslužnost za priljubljenost pripišemo avstrijsko-ogrski princesi Henriette von Nassau-Weilburg.

Ob koncu koncerta nam je Ivo Vrhunc, predsednik Etnološkega kovečarskega društva Ljubjana predstavil sicer že tradicionalni večjezični kočevarski koledar, ki so ga lahko poslušalci po končanem koncertu brezplačno prejeli ob izhodu iz cerkve.

Ob robu naj še dodamo kar nekaj zahval in pohval, da je tak sedaj že tradicionalni koncert res pravi začetek adventnega-božičnega časa, ki ga pozna tudi slovenska tradicija, ne pa, pripombe, vsiljevanje balkanske muzike ob novoletnih stojnicah na Prešernovem trgu.

Ja, ne samo jezik, povezuje nas predvsem nekaj stoletij tradicije in kulture.

Tekst  Jan Schaller

Foto  Rok Mihevc