Ko slišiš nekaj deset zborovskih koncertov v različno akustičnih prostorih ugotoviš, kako so akustične in zvokovno bogate cerkve, ki so jih gradili pred nekaj sto leti. Ko je božični koncert komornega zbora Hugo Wolfa ponovno v minoritski cerkvi na Mariborskem Lentu se namreč enkraten, izjemen zvok zbora zlije v akustiki cerkve v popolnost; še posebej če je to ta pravi božični koncert. Izbira prostora- nekdanje minoritske cerkve, ki je danes enkraten koncertni prostor, torej ni bila naključna.

     Letošnji že tradicionalni božični koncert komornega zbora Hugo Wolf, pod vodstvom Aleša Marčiča, je bil posvečen več skladateljem, ki so v glasbeni zgodovini pustili neizbrisen pečat in letos obeležujemo njihovo jubilejno leto. Mineva 190 let od rojstva nemškega romantičnega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki je v svoj monumentalni večplastni opus zajel vse glasbene oblike, razen opere. Njegov instrumentalni, vokalni in vokalno-instrumentalni opus je ponujal velik izziv v pripravi božičnega koncertnega programa. V krogu letošnjih »jubilantov« sta še dva pomembna skladatelja, ki letos praznujeta 150-letnico rojstva. Prvi je Max Reger(1873-1916), drugi pa Sergej Rahmaninov(1873-1943). Zbor je predstavil njuna dela, ki so povsem različnih kompozicijskih slogov, a so nastala tako rekoč sočasno, v sredini dvajsetih let prejšnjega stoletja.

      Prvi del božičnega koncerta je bil tako posvečen omenjenim različnim skladateljem, predstavili pa so njihova sakralna dela. In čeprav so komponisti Max Reger, Johannes Brahms in Sergej Rahmaninov tako različni, je njihova božična, lahko rečemo že skoraj »cerkvena liturgija« zelo podobna, čaščenje, zahvala, upanje na odrešitev in predvsem glasba, ki bogati z lepimi, spevnimi melodijami.

    V drugem delu koncerta je komorni zbor Hugo Wolf predstavil božične skladbe slovenskih in tujih skladateljev, nekatere a cappella, nekatere pa tudi s spremljavo klavirja ali orgel. Presenečenje koncerta so bile slovenske božične skladbe, ki jih je zelo veliko, so pa izven cerkva malo znane, čeprav ima prenekatera lepšo melodiko kot javno predvajane pesmi. Tokrat smo prvič poslušali špansko melodijo Vamos pastorcillos ob spremljavi kitare, kot je original. Drugače kot sicer pa so zazvenele tudi božične melodije ob orgelski spremljavi.

     Ob dolgih aplavzih hvaležne publike, ki je povsem zapolnila minoritsko cerkev, je tako koncert trajal kar pol ure dlje. Pa s prvim dodatkom, slovensko Ko so pastirji, še tudi ni bilo konec koncerta. Vsi smo namreč pričakovali kot vrhunec božičnega koncerta seveda še melodijo Sveto noč. Zbor je zapel prvo kitico v slovenščini, drugo pa v nemščini, saj smo vendar enakopravni, kajne. In sledilo je spet dolgo ploskanje, ko se je zbor poslovil in odšel z odra. Vsi prisotni pa zadovoljni, saj smo spet doživeli en lep božični koncert, vsi skupaj, tisti ki pišemo Božič z veliko, iz spoštovanja in tisti, ki pišejo božič z malo začetnico. Ampak ob poslušanju tako lepe zborovske glasbe smo si enotni, komorni zbor Hugo Wolf je kot višnja na torti, vrhunec umetnosti.

    Zborovsko petje komornega zbora Hugo Wolf, ki ga vodi Aleš Maršič, so tokrat dopolnili orglar Jernej Mazej, kitarist Jaka Fiedler in za klavirjem Meta Podlesnik Marčič.

Tekst Jan Schaller

Foto: Gerhard Angleitner