V okviru 23. manjšinskega simpozija VLÖ z naslovom “80 let izgnancev in tistih, ki so ostali” je Združenje nemških staroavstrijskih deželnih zvez v Avstriji (VLÖ) v prenovljeni hiši Haus der Heimat(domovinski hiši) v sredo, 15. oktobra, in četrtek, 16. oktobra 2025, organiziralo drugi del tega simpozija.

Takoj po dobrodošlici s folklornimi nastopi na notranjem vrtu je avstrijski kancler dr. Christian Stocker uradno odprl Festivalno dvorano Rudolfa Reimanna. Predsednik VLÖ, Norbert Kapeller, je najprej pojasnil, da je bilo po drugi svetovni vojni izgnanih 20 milijonov Nemcev, 2 milijona nemško govorečih pa je ostalo kot manjšina v svoji nekdanji domovini, v novi državi. Prostori Haus der Heimat in organizacija VLÖ sta namenjena druženju in prireditvam izgnanih, pa tudi tistim nemško govorečim, ki so ostali v svoji prvotni domovini, njihovi pomoči in ohranjanju njihove zgodovine kot kulturnega spomina za mlade generacije.

Avstrijski kancler dr. Christian Stocker je v svojem govoru poudaril, da organizacijo VLÖ druži avstrijska zgodovina, tako v dobrih, kot tudi slabih časih. Kot primere dobrega sodelovanja pa je izpostavil integracijo po vojni izgnanih nemško govorečih, ki sodelovali tudi pri izgradnji Druge avstrijske republike in še posebej po povezavah s tistimi nemško govorečimi, ki so ostali v prvotni domovini, kjer so se rodili. Prav ta uspešna integracija izgnanih bi morala biti primer dobre prakse, saj se s spominom, kulturo in folklorno tradicijo v Haus der Heimat ohranja tradicija in izročilo prvotne domovine, sedaj v obnovljenih prostorih tudi na mlajše generacije, ki jih zanima njihova zgodovina.

Hartmut Koschyk, predsednik upravnega odbora nemške fundacije Verbundenheit, ki podpira 25 nemških manjšin, je pojasnil, da je njegova organizacija most med Nemčijo in nemškimi manjšinami, ki še vedno živijo v svoji domovini. »Ne smemo pozabiti 80 let bega in izgona ter zatiranja nemškega jezika v domovini. Zato je naš glavni cilj pomagati nemškim manjšinam v njihovi prvotni domovini. Nerazumljivo je, da od 25 nemških manjšin, ki jim pomagamo, le nemško govoreča manjšina v Sloveniji ni priznana kot avtohtona manjšina. To je nepredstavljivo. Skupaj z Avstrijo bi radi pri tem pomagali tudi na političnem področju. Tudi če je nemško govoreča manjšina v Sloveniji zaradi političnega zatiranja danes majhna, potrebuje priznanje za njen razcvet; to je naša skupna dolžnost.«

Drugi dan je bila že dopoldne odprta razstava »V dveh svetovih – nemške manjšine se predstavijo«. Bernard Gaida, tiskovni predstavnik Delovne skupine nemških manjšin (AGDM), je imel uvodni nagovor in poudaril, da na območju, kjer je nekoč živelo 20 milijonov Nemcev, danes v domovini živi le še milijon nemško govorečih preživelih. Razstava predstavlja 25 različnih nemških manjšin, ki zdaj živijo v 25 državah, a vse imajo skupno usodo: po drugi svetovni vojni je bil namreč močan kulturni boj proti Nemcem in njihovi kulturi bili so zatirani s političnim pritiskom in množično sovražno propagando, “morate bi se prilagoditi-integrirati v novi nacionalni-socialistični državi”.

Bernard Gaida je opozoril še na močno asimilaciji v novih državah in zelo velikem izseljevanju nemškega prebivalstva v Nemčijo že med prvim “valom gastarbeiterjev” v 60 letih. Poudaril je da morajo nemške organizacije pomagati tistim Nemcem, ki so ostali v prvotni domovini, da lahko ob pomoči ohranijo svojo nemško identiteto, nemški jezik in kulturo ter da je zato treba nujno razviti šolski sistem, ki bo intenzivno delal z mladimi v drugi ali tretji generaciji tistih, ki so ostali. Žal to ni samoumevno in mnoge države tega ne podpirajo, kljub temu da so sprejele-podpisale mednarodne konvencije, kot na primer priporočila v Listini o manjšinskih jezikih ali vsebina Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin.

Razstavo v Haus der Heimat je odprl dunajski župan dr. Michael Ludwig, ki je v kratkem nagovoru pred odprtjem poudaril, da je zelo vesel, da imajo po vojni izgnani svoj sedež in kulturni center na Dunaju, ki deluje kot integracijsko središče in je v zadnjih letih veliko svojega dela posvetil sodelovanju s tistimi, ki so ostali v prvotni domovini sedaj kot nemška manjšina. „Gre za skupno Evropo, nekoč so na mejah stali stražni stolpi, danes pa se manjšine povezujejo prek nekdanjih meja in so zdaj ponovno povezane z nemškim jezikom, vključno s svojimi lokalnimi narečji, ki jih je treba negovati.“

Dunajski župan dr. Michael Ludwig je poudaril, da ta razstava »In zwei Welten-iz dveh svetov« pripoveduje resnično zgodbo tistih, ki so ostali v svoji prvotni domovini. Zelo pomembno je, da se te informacije na tako ilustrativen in zanimiv način posreduje današnji mladini.

Sledilo je še več nastopov različnih folklornih skupin nemških manjšin, procesija do cerkve na Rennwegu, kjer je bila za člane Simpozija skupno ekumenska bogoslužje.

Vrhunec dogodka pa je bilo vsekakor predavanje Karla von Habsburga ob 107. obletnici manifesta njegovega dedka Karla, takratnega cesarja Avstro-Ogrske, “Mojim zvestim avstrijskim ljudstvom”. Dvorana je bila popolnoma nabita, tudi gostinski sosednji prostor, kjer je bilo predavanje predvajano preko video povezave.

O zgodovini: »Völkermanifest-Ljudski manifest” je bilo neuradno ime za manifest, ki ga je cesar Karl I. izdal 16. oktobra 1918 kot takratni državni poglavar Avstro-Ogrske monarhije, da bi preprečil popoln razpad cesarstva ob koncu prve svetovne vojne. Karel I. je takrat poskušal rešiti monarhijo z ustanovitvijo zvezne države. Zavzemal se je za federalistično preobrazbo cesarstva, ki bi temeljila na suverenosti posameznih nacionalnih območij-držav. Manifest, naslovljen “Mojim zvestim avstrijskim ljudstvom” je bil objavljen 17. oktobra 1918 v posebni izdaji uradnega časopisa Wiener Zeitung, da bi seznanili čim več prebivalcev, vendar za tak dokument takrat ni bilo več interesa in ni dosegel želenega učinka.

Govornik Karl von Habsburg je ob razlagi tistega časa dejal, »da je cesar Karel I. leta 1918 že spoznal, da je vojna izgubljena, in je z ljudskim manifestom, namenjenim “Otrokom krone” (deželam v cesarstvu) predlagal koncept sobivanja med različnimi narodi z nadnacionalno federacijo-državi. Ta koncept, ki takrat ni bil sprejet, je danes temeljna ideja današnje EU. »Potrebno je bilo nekaj desetletij in žal še bolj brutalna vojna, ki ne bi bila potrebna, če bi se ta ideja uresničila že takrat,« je dejal Karl von Habsburg, ki je nato svoje predavanje namenil aktualnim vojnim območjem in podrobno spregovoril o razmerah v Ukrajini, kamor odhaja pogosto osebno, da se seznani v živo z razmerami na vojnem območju Ukrajine.