Združenje nemških staroavstrijskih deželnih stanov v Avstriji (VLÖ) se že 70 let zavzema za interese nemško govorečih oseb, ki so bile po drugi svetovni vojni izgnane z ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Ob tej priložnosti je bila v ponedeljek, 14. oktobra 2024, v prostorih parlamenta v palači Epstein organizirano jubilejno svečano praznovanje. Gostitelj, predsednik Državnega sveta Wolfgang Sobotka je ob tej priložnosti za svoje zasluge za skrb za izgnance prejel zlati častni znak združenja VLÖ.

     Po uvodnih besedah predsednika parlamenta Wolfganga Sobotke je preko video povezave pozdravil vse prisotne Zgornjeavstrijski deželni glavar Thomas Stelzer, ki je v svojem pozdravu spomnil, da je bil prav Linz leta 1954 „zibelka-začetek VLÖ“, in omenil pomemben prispevek razseljenih nemško govorečih oseb k „zgodbi o uspehu“ druge republike. Zdaj je pomembno, da se njihove zgodbe ohranijo, saj bi to pripomoglo tudi k gradnji mostov s sosednjimi državami, iz katerih so bili izgnani.

   Sledila sta slavnostna govora predsednika VLÖ Norbert Kapeller, ki je predstavil nastanek in razvoj Zveze v Avstriji, zgodovinar dunajske univerze Philipp Strobl pa je predstavil zgodovinski oris tega časa. Sledila je okrogla miza z Gudrun Kugler (ÖVP), Volkmarjem Harwaneggom (SPÖ) in Anneliese Kitzmüller (FPÖ), ki so se strinjali, da je treba interesom razseljenih oseb in njihovih potomcev še naprej namenjati pomembno mesto v avstrijski politiki in družbi.

     Na koncu so se zahvalili za dosedanje delo Rüdiger Stix, zvezni predsednik Sudetonemške zveze v Avstriji, Gerhard Schiestl, generalni sekretar Podonavskih Švabov v Avstriji, in Manfred Schuller, zvezni predsednik izgnanih transilvanskih Nemcev v Avstriji. Spomnili so, da je danes približno 2,5 milijona Avstrijcev potomcev izgnancev iz nekdanjih kronskih dežel. Tudi njihove zgodbe je treba ohraniti in posredovati prihodnjim rodovom.

Sobotka: Izgnanci so del „žive zgodovine“ Avstrije
       18 milijonov nemško govorečih izgnancev je po končani drugi svetovni vojni delilo usodo osebnega pomanjkanja in predvsem ponižanja, je poudaril Wolfgang Sobotka, predsednik Državnega sveta avstrijskega parlamenta, ki je še posebej izpostavil da so številni ta izgon plačali tudi z življenjem. Usode prizadetih so »živi del avstrijske zgodovine“ in jih ne smemo „pomesti pod preprogo“., je še dejal Sobotka. Ne le zato, da bi zaščitili njihovo zgodovinsko zapuščino, temveč tudi zato, da bi ozaveščali o pomenu izgona tudi mlade danes. Samo če priznamo vso zgodovino, se lahko soočimo tako s svetlimi kot tudi temnimi stranmi preteklosti, ne da bi zapadli v revanšizem, je poudaril Wolfgang Sobotka. Navsezadnje je od tega zgodovinskega spomina odvisna tudi prihodnost »evropskega miru“. Gre v bistvu za ohranjanje kulturne identitete izgnanih in „nadaljnjo gradnjo tukaj, na tem, kar imamo skupnega“.

     V tem smislu Sobotka vidi Staroavstrijce »kot stično točko in prave sogovornike“ vseh Avstrijcev. Da bi avstrijski parlament to vlogo lahko opravljal tudi v bodoče, je arlament ustanovi poseben, nov oddelek-službo, ki bo v prihodnje sistematično skrbela za izgnane narodne skupnosti.

Kapeller in Strobl o ozadju VLÖ
     Med  18 milijonov nemško govorečih, ki so morali zapustiti svojo domovino, je bilo dobrih šest milijonov nekdanjih Avstrijcev, od katerih jih je po drugi svetovni vojni v Avstriji lahko ostalo le okoli 600.000, je poročal predsednik VLÖ Norbert Kapeller. Njihova pogosto tisočletna zgodovina naseljevanja v nekdanjih habsburških kronskih deželah se je tako naenkrat končala. Po Kapellerjevem mnenju je Avstrija nato „z veseljem pomahala izgnancem ob potovanju naprej“ v Nemčijo, ki je bila prav tako uničena, predvsem zaradi „neupoštevanje lastne zgodovine“.

     Leta 1954 je bila končno ustanovljena VLÖ, katere temeljne naloge so sprva zajemale socialna in državljanska vprašanja ter odpravljanje stanovanjske stiske. V poznejših fazah sta v ospredje stopila kultura-identiteta in ustanavljanje kulturnih društev izseljenih, da bi ponovno dosegli „občutek doma“ in se sprijaznili s kolektivnimi travmami. Nenazadnje je VLÖ ogromno opravil tudi po razpadu vzhodnega bloka in pri uspešnih pogajanjih o restituciji odvzetega premoženja v nekdanji domovini.

      Zgodovinar migracij Philipp Strobl je prav tako opazil spremembo na področju delovanja VLÖ, saj se je ta vedno prilagajala življenjskim razmeram svojih članov. Medtem ko je sprva delovala kot organizacija za samopomoč za ljudi „na robu družbe“, se je sčasoma vse bolj usmerjala v ohranjanje kulture. Trenutno je njen glavni cilj ohranjanje in raziskovanje zgodb nemško govorečih razseljenih oseb, je povedal Strobl. V ta namen se trenutno načrtujejo projekt, kot je „hibridni arhiv“, ki bo izkoriščal tudi možnosti digitalizacije. Tudi predsednik VLO Norbert Kapeller je poudaril potrebo po ohranjanju dediščine in nekdanje kulture in dodal, da morajo potomci razseljenih oseb ohranjati tudi v bodoče dediščino izgnanih oseb in tradicijo svojih prednikov, da „tudi oni ne bodo izgnani iz zgodovine“.

Tiskovno središče:
Verbandes der deutschen altösterreichischen Landsmannschaften in Österreich – VLÖ
Haus der Heimat:
Sudetendeutsche Landsmannschaft in Österreich
Karpatendeutsche Landsmannschaft in Österreich
Landsmannschaft der Deutsch-Untersteirer in Österreich
Bundesverband der Siebenbürger Sachsen in Österreich
Verein Banater Schwaben Österreichs
Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft (DAG)
Landsmannschaft der Buchenlanddeutschen in Österreich
Gottscheer Landsmannschaft in Klagenfurt
Österreichischer Heimatbund Beskidenland

Foto Jan Schaller