Vsi jezikovno osveščeni ljudje, še posebej pa tisti na vodilnih političnih položajih, vedo, da lahko manjšinski jezik preživi le, če se ga uporablja tudi v vsakdanjem “zunanjem” življenju in ne le doma. Zato Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih zavezuje države podpisnice, da aktivno spodbujajo uporabo svojih manjšinskih jezikov na vseh področjih javnega življenja: v šolah, na sodiščih, v upravi, medijih, kulturi, gospodarskem in družbenem življenju ter pri čezmejnem sodelovanju.

Odbor strokovnjakov za Listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ki pripravlja strokovna poročila) je junija 2025 objavil precej prodorno poročilo o položaju starih Avstrijcev in njihovega nemškega maternega jezika v Sloveniji. Strokovni odbor v svojem revizijskem poročila izrecno priznava, da se “v Sloveniji tradicionalno govori nemščina” in da “večina govorcev danes živi na območjih Maribora, Apač, Celja, Kočevja in Ljubljane”.

Vendar pa Odbor strokovnjakov skoraj resignirano »obžaluje«, »da več kot dvajset let po začetku veljavnosti Listine za Slovenijo« »ni bilo doseženega napredka« glede nemške manjšine in njenega jezika.

Po revizijskem poročilu piše, da  si nemško govoreča združenja prizadevajo »ohraniti nemški jezik in kulturo v Sloveniji« z ponudbo kulturnih dejavnosti, jezikovnih tečajev in poletnih taborov, med drugim v Mariboru in Kočevski regiji. Vendar pa je za zagotovitev dolgoročnega delovanja društev potrebna »nujna dodelitev namenskih, trajnih sredstev«, meni Odbor strokovnjakov.

Poročilo ponuja podrobne informacije o zagotovljenem državnem financiranju. »Slovenske oblasti sofinancirajo projekte društev, vendar ne v zadostni meri,« je navedeno v revizijskem poročilu. Za leto 2024 je bilo v Sloveniji (ministrstvo za kulturo) namenjenih približno 60.000 evrov.

Čeprav so društva prijavila projekte v skupni vrednosti 144.000 evrov, je bilo desetim društvom nemško govorečih organizacij dodeljenih le 38.000 evrov za prijavljene projekte.
Nadalje strokovnjaki ugotavljajo, da je v Sloveniji »nemščina komaj prisotna v javnem življenju, vključno z mediji«. Na območjih, kjer se tradicionalno govori nemščina, so zato potrebni programi v nemškem jeziku na lokalnem radiu in televiziji. To bi okrepilo »ozaveščenosti o tradicionalni prisotnosti nemškega jezika v Sloveniji«. A očitno si uradne oblasti tega ne želijo, zapišejo v poročilu odbora strokovnjakov.

Vztrajno ignoriranje slovenskih oblasti do obveznosti iz Listine s strani Slovenije do staroavstrijske manjšine in njihovih nemških maternih govorcev se odraža v sklepu revizijskega poročila, kjer piše : »V slovenskem izobraževalnem sistemu ni primernega modela za poučevanje nemščine kot manjšinskega jezika. Nemščina se lahko poučuje kot tuji jezik ali v dopolnilnem pouku.« Ti modeli pa ne izpolnjujejo zahtev Listine o poučevanju regionalnih ali manjšinskih jezikov.

Uradni slovenski organi v veliki meri ignorirajo nemško govoreča društva in njihove združenja, kar revizijsko poročilo opisuje takole: »Združenja nemško govorečih ljudi aktivno sodelujejo v čezmejnem sodelovanju, vendar ni jasno, kako oblasti to podpirajo. Delovna skupina za dialog z nemško govorečimi ljudmi, ki se sestaja dvakrat letno, ne razpravlja o vlogi za priznanje jezika kot tradicionalnega manjšinskega jezika in izvajanju Listine z nemško govorečimi ljudmi, saj oblasti menijo, da ta vprašanja ne spadajo v pristojnost delovne skupine. Glede zahteve po dvojezičnem pouku v vrtcu, ki je bila izražena na enem od prvih sestankov leta 2021, ni bilo doseženega napredka, saj oblasti menijo, da tak predlog nima pravne podlage.«

V skladu z revizijskim poročilom so se predstavniki nemško govorečih združenj pritožili pri slovenskem varuhu človekovih pravic zaradi svojega položaja, vključno z neizvajanjem Listine. Obsežno poročilo iz Strasbourga o Sloveniji vsebuje uničujočo ugotovitev, da so nemško govoreči Avstrijci v Sloveniji nezaželeni s strani države, finančno stradani, ignorirani s strani oblasti in sistematično utišani.

avtor Ernst Brandl
objavljeno v tedniku ZUR ZEIT, Avstrija

ZUR ZEIT je konzervativec in svobodomiseln tednik, zavezan vrednotam človečnosti, svobode in demokracije, zvest Republiki Avstriji, nemški kulturi in evropski enotnosti. ZUR ZEIT se vidi kot odprt in kontroverzen forum za razprave. Vsi članki, navedeni z imenom, ne odražajo nujno uredniške politike ali mnenja uredništva. Za njihovo vsebino so odgovorni izključno avtorji.
ZUR ZEIT je neodvisen od vseh političnih strank in združenj.
Lastnik medija: “W 3” Verlagsgesellschaft m. b. H. & Co. Verlag KG (FN 148283 p)
Sedež, lokacija založbe in naslov založnika: Salesianergasse 7/5, 1030 Dunaj