Zaradi bolniških prestavljena 3. seja »Delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče »etnične skupine v Republiki Sloveniji«- uradni sporni naziv- je bila v sredo, 9. oktobra 2024 na ministrstvu za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana. Sicer je 3. sklep na drugi seji(citat) : » Člani in članice Delovne skupine so se dogovorili, da bo naslednja (tretja) seja predvidoma pred poletjem« torej ta sklep ni bil realiziran, čeprav smo mi pravočasno posredovali naš predlog obravnave osrednje točke dnevnega reda.

Osrednja točka te tretje seje Delovne skupine… je bil sicer že pred dvema letoma pripravljen dokument PRAVNA ENAKOPRAVNOST nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, ki smo ga pripravili že za nadaljevalni sestanek o izvajanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji na podlagi ocene in priporočil Petega mnenja Svetovalnega odbora o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji, ki je bil novembra 2022 v Ljubljani ob prisotnosti članov tega Svetovalnega odbora. Žal smo takrat dobili le 10 minut za predstavitev obsežnega 20 strani dolgega dokumenta, ki je povzetek pravic in priporočil treh mednarodnih dokumentov in sicer Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in Evropske komisije v boju proti rasizmu in nestrpnosti.

V Sloveniji še vedno nepriznana nemško govoreča manjšina je na osnovi tega obsežnega strokovnega dokumenta PRAVNA ENAKOPRAVNOST pripravila še obširno predstavitev v power point predstavitvi, ki smo jo dosedaj predstavili v nemščini na tujem in tujim predstavnikom v Sloveniji. Tako je bila 3. seja delovne skupine.. , ki je po citatu iz šestega periodičnega poročila Slovenije generalnemu sekretarju Svetu Evrope (poročilo Slovenije- odgovor na peto poročilo Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih o Sloveniji) (citat) .. ustanovljena z namenom poglabljanja in krepitve konstruktivnega dialoga s predstavniki nemško govoreče »etnične skupine« v Sloveniji.« končno po dveh letih le lahko uradno predstavili tudi slovenski vladi.

Po sicer skromni razpravi očitno slovenska politika nima veliko zanimanja, predvsem pa ne volje »za poglabljanje in krepitev konstruktivnega dialoga« (za kar je bila sicer ustanovljena- glej zgoraj), saj nas politika še vedno naslavlja kot »etnična skupina«, kljub večkratnim opozorilom, da je tako naslavljanje žaljivo-diskriminacija, saj slovenska ustava govori samo o narodu in narodnih skupnostih, ne pa o etničnih skupinah. Ponovno smo slišali argumente, da ta ustanovljena skupina ni pristojna za obravnavo te problematike. Prisotni pa so spet načeli razpravo o kulturnem sporazumu med Slovenijo in Avstrijo, kjer pa sta stališči do izpolnjevanja 15 člena diametralno nasprotni in je sedaj to nasprotno stališče obeh partnerjev tudi v zapisniku 5. mešane komisije na podlagi 20. člena sporazuma med vladama.

Še enkrat se je na tej seji izkazalo, da so sestanki in take seje povsem brezplodne in v ničemer ne rešujejo položaja nepriznane nemško govoreče manjšine, ki je sicer priznana v vseh državah naslednicah Avstro-Ogrske monarhije, tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji (Vojvodini); samo v Sloveniji jo politika noče priznati, sočasno pa od Avstrije zahteva še dodatne pravice za slovensko manjšino v Avstriji. Kar je tipičen primer dvoličnosti.

Ob točki 2. dnevnega reda Delovne skupine, kaj bi naj skupina obravnavala na naslednji seji, so predstavniki nemško govoreče manjšine, člani te skupine, posebej izpostavili, da pravzaprav ne vidijo več smisla delovanja te skupine, ki tako nima nobenih pristojnosti, o ničemer ne odloča in je sama sebi namen; od teh sestankov pa ni nobenih koristi. Delovna skupina v praksi namreč ne izvaja proklamiranega načela ustanovitve (citat) ustanovljena z namenom poglabljanja in krepitve konstruktivnega dialoga s predstavniki nemško govoreče »etnične skupine« v Sloveniji.
Predlagali smo, da se Delovna skupina »preseli« v Urad vlade za narodnosti in tako preidejo pristojnosti odločanja na višji nivo, kjer se sprejemajo tudi odločitve.

Predstavniki nemške manjšine so Delovno skupino…. seznanili, da na priporočila slovenskega varuha človekovih pravic pripravljajo sedaj nekaj sodnih postopkov- zahtevkov priznanja manjšine, ker iz brezplodnega dogovarjanja očitno ne bo nič. Preseneča jih namreč, da v že omenjenem 6. periodičnem poročilu Slovenije, ki je dokument uradne politične usmeritve vlada zapišejo (citat)…Vendar se nekatera prednostna priporočila nanašajo na vprašanja oziroma položaj jezikov, ki niso predmet ELRMJ v Sloveniji, in zato prihaja do različnega razumevanja in razlage ELRMJ pri odboru strokovnjakov in Vladi RS. Izraženo je bilo stališče Republike Slovenije, da srbščina, hrvaščina in nemščina niso in ne morejo biti predmet obravnave znotraj okvira manjšinskih jezikov oziroma ELRMJ«.

Slovenski parlament pa je letos poleti(v nasprotju z omenjenim stališčem) po hitrem postopku (?) sprejel Zakon o zaščiti narodnih skupnosti nekdanje SFRJ in njihove kulturne pravice, torej tudi priznal njihove jezike-albanski, bošnjaški, črnogorski, hrvaški, makedonski, srbski jezik.
Ob tem pa prvi člen Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih že v 1. členu jasno opredeli pojem avtohtonosti jezika, ko zapišejo, da niso avtohtoni jeziki (ekonomskih) migrantov.
Ampak ta imenovana Delovna skupina za trajni dialog ???… ni pristojna o čemerkoli odločati. A ni škoda časa za prazno mlatenje slame ??

Jan Schaller, član delovne skupine