1. Nemško govoreči živijo na ozemlju današnje Republike Slovenije že od 10. stoletja. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije so bili nemško govoreči priznani kot avtohtona in največja manjšina v novi državi SHS/Kraljevini Jugoslaviji, ter je imela nemška manjšina ustavne pravice.
Profesor dr. Miran Komac v svojem besedilu »Nacionalne manjšine v Sloveniji 1920–1941« piše, da sta nemška in madžarska manjšina v Kraljevini SHS/Jugoslaviji imeli:
1. pravico do uporabe manjšinskih jezikov v pisni ali ustni obliki pred sodiščem (člen 7, odstavek 4);
2. pravico do osnovnošolskega pouka v manjšinskem jeziku (člen 9); in
3. pravico do ustreznega deleža javnih sredstev (člen 9, odstavek 4)

1.1.. Slovenski, bivši varuh človekovih pravic Peter Svetina nam je v svojem pismu z dne 1. 6. 2023 podrobno pojasnil: »Člen 61 slovenske ustave izrecno uporablja izraza »narod« in »narodna skupnost«, ne pa »etnična skupina«. Ker se posebna oznaka »etnična skupina« v Republiki Sloveniji uporablja v praksi le za nemško govorečo narodno skupnost in ne tudi za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije ali katero koli drugo narodno skupnosti v Republiki Sloveniji, se zdi, da so trditve članov nemško govoreče narodne skupnosti, da so že zaradi same oznake, ki jo uporabljajo državni organi/institucije diskriminirani, upravičena.“
Po mnenju varuha torej ne gre samo za napačen prevod izraza „Volksgruppe“ ampak za vprašanje enakega obravnavanja in namerne diskriminacije.

1.2. V 15. členu kulturnega sporazuma med slovensko in avstrijsko vlado je v nemškem besedilu tekst … “Angehörige der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien“ – v slovenski verziji pa je napačen prevod „…pripadniki nemško govoreče etnične skupine“,

1.3.Semantično prevod iz nemškega jezika ni pravilen, saj se v Avstriji, še posebbej pa na avstrijskem Koroškem v nemščini uporablja izraz »Volksgruppe«, v slovenščini pa je pravilen prevod »narodna skupnost«. Praktičen dokaz za to je dvojezična knjiga Gemeinsam 20 Jahre/Skupaj 20. let, ki je bila izdana ob 20. obletnici delovanja Urada za slovensko narodno skupnost v avstrijski zvezni deželi Koroški. V tej dvojezični knjigi je na strani 4 (v nemščini) zapisano… » Um der slowenischen Volksgruppe einen besseren Zugang zur Kärntner Landesverwaltung zu ermöglichen, wurde…“… na strani 5 pa je isti tekst v slovenđćžčini… »Da bi slovenski narodni skupnosti omogočili boljši dostop do koroške deželne uprave, je bil…« Nemška beseda »Volksgruppe« je torej v slovenščini pravilno prevedena v »narodna skupnost«.

1.4.V zapisniku 5. seje slovensko-avstrijske mešane komisije za kulturni sporazum (3. oktobra 2023 na Dunaju) je jasno navedeno, da avstrijska stran zahteva popravek napačnega prevoda v slovenski verziji. Avstrijska stran ne more soglašati z enačenjem nemškega izraza „Volksgruppe“ s slovenskim prevodom „etnična skupina“. Ker ni bilo mogoče doseči soglasja, sta obe delegaciji vztrajali pri svojih stališčih, kar pomeni, da se ta napačni prevod v Sloveniji uporablja enostransko, brez dogovora.
Slovenija upravičeno pričakuje zaščito slovenske narodne skupnosti v Avstriji, zato je legitimno pričakovati primerljive standarde tudi za nemško govorečo skupnost v Sloveniji. Ne gre za zahtevo po privilegijih, ampak za načelo enakega obravnavanja manjšine.

1.5. Slovenska politika je v Zakon o ratifikaciji kulturnega sporazuma vključila dodatni, enostransko sprejeti člen 3. V njem je navedeno, da je nemško govoreča narodna skupnost le »etnična skupina« in da za njo velja izključno člen 61 slovenske ustave. V svojem političnem zanosu pa so slovenski politiki pozabili na pravno razlago, saj se 61. Člen slovenske ustave nanaša izključno na narod in narodne skupnosti, nikakor pa ne na „etnično skupino“. Menimo, da je 3. člen Zakona o ratifikaciji v neskladju z 61. členom Ustave Republike Slovenije, zato smo zaradi varstva ustavnih pravic sprožili postopek pred Ustavnim sodiščem.

1.6.Dr. Mirjam Škrk piše, da je očitno, da člena 15 in 16 predstavljata sporazum o vzajemnosti, tj. »… dogovor nekaj za nekaj«. Namen pogodbenih strank je bil v okviru programa Mešane komisije spodbujati projekte v korist pripadnikov nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, pa tudi v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji, na podlagi obojestranske vzajemnosti. Profesorica dr. Škrk, ki je profesorica ustavnega prava, je še pojasnila, da 61. člen slovenske ustave govori le o individualnih pravicah in da za pridobitev teh pravic sploh niso potrebni nobeni mednarodni sporazumi oziroma meddržavni dogovori. Za manjšine namreč veljajo tudi kolektivne pravice, ki pa niso vsebovane v 61. členu.

2. Zahtevamo, da se sedanja „delovna skupina za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče manjšine v Sloveniji“ vključi v Urad vlade za narodnosti, saj z delom te delovne skupine v okviru ministrstva za kulturo sploh nismo zadovoljni. Še več, ta delovne skupine je bila zgolj formalnost. Delovna skupina v praksi ni dosegla namena, zaradi katerega je bila ustanovljena; ni zagotavljala rednega in učinkovitega dialoga; sprejeti sklepi pa sploh niso bili realizirani. V resnici ni bilo storjeno nič, še napovedanih sej niso sklicali. To dokazujemo z naslednjim:

2.1. Delovna skupina za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče »etnične skupine« v Republiki Sloveniji je bila ustanovljena 20. 12. 2022 in se je v štirih letih sestala samo trikrat, kar vsekakor pomeni da to ni bila skupina za trajni dialog.
2.2.Zapisnik 3. seje z dne 9. 10. 2024 smo prejeli šele 3. 4. 2025, torej 174 dni po seji.
2.3 . seja te delovne skupine bi glede na sprejeti sklep dne 9.10.2024 morala biti sklicati že januarja 2025, pa 4. seja tudi po 18 mesecih še vedno ni bila sklicana,očitno torej to res ni „delovna skupina za trajni dialog“.
2.4 Člani delovne skupine, imenovani predstavniki ministrstev, so na sejah trdili, da nimajo nikakršnih pooblastil za kakršne koli dogovore.

2.5 Vodja delovne skupine, državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, je na 3. seji celo trdil, tako piše v zapisniku stran 8, „da ta delovna skupina ni pristojna za urejanje statusa omenjne skupine. Namen te delovne skupine je dogovarjajnje o izvajajnju njihovih pravic ? Kaj zdaj je pristojan ali ni pristojna. In zakaj je potem sploh ustanovljena??„. No na strani 9. istega zapisnika 3. Seje pa celo ta isti predsednik Matevž Čelik Vidmar izjavi citat “se ne strinja s trditvijo gospoda Schallerja o nepriznavanju njihove obstoja. Že samo oblikovanje in delovanje te delovne skupine kažeta na željo po resni obravnavni njihovih pravic“. Očitno je predsednik delovne skupine pozabil, da ni spoštoval niti sprejetih sklepov, saj naprimer ni izpolnil niti sklepa o planiranem sklicu seje. Ta „stalna delovna skupina“ je bila torej prav naprotje , saj v resnici ni želela „resne obravnavnave njihovih pravic“.

2.6. Ja ampak kako ta stalna delovna skupina ni pristojna, če pa je sprejela sklep št. 2 na 1. seje te delovne skupine 15. junija 2023: citiram »Delovna skupina je bila obveščena o dosedanjih napredkih pri usklajevanju 5. delovnega programa za sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in znanosti za obdobje 2023–2027. Do predvidene končne uskladitve delovnega programa v oktobru bodo pristojna ministrstva preučila možnosti za vključitev predlogov predstavnikov nemško govoreče ‚etnične skupine‘, ki so bili posredovani delovni skupini“ Lepo zapisano, ampak ta sklep so vsi ponosno ignorirali.

2.7 V skladu s členom 32a Zakona o državni upravi je Ministrstvo za kulturo pristojno le za naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.

2.8 Sporazum med vlado Republike Avstrije in vlado Republike Slovenije, sklenjen 30. aprila 2001 v Ljubljani, pa se nanaša na področja kulture, izobraževanja in znanosti, torej na področja, ki sodijo v pristojnost več ministrstev, zato tega sporazuma ni mogoče izvajati le v enem ministrstvu, ampak le na ravni vlade, ki je ta sporazum tudi sprejela.

2.9 Vladni urad za narodnosti, ki ima redno zaposlene, zaradi svoje narave zagotavlja tudi kontinuiteto svojega dela, saj se je dosedaj z vsako zamenjavo vlade zamenjala tudi „stalna delovna skupina pri ministrstvu za kulturo“ in začela svoje delo spet čisto od začetka in v štirih letih delovanja ni prišla nikamor naprej.

3. Ponovno je treba v uradu za narodnosti pregledati naše predloge, ki smo jih predlagali že na 1. seji delovne skupine 15. junija 2023.

4. Nova, 6. seja slovensko-avstrijske mešane komisije za kulturni sporazum bo predvidoma potekala v prvi polovici leta 2027, kar pomeni, da je za priprave in spremembe na voljo še eno leto.

5. Kulturni sporazum je sklenjen za določen čas – pet let – in ga lahko vsaka pogodbenica odpove s pisnim obvestilom najmanj šest mesecev pred iztekom veljavnosti, če ni zadovoljna z izvajanjem.

POVZETEK – jasne in konkretne zahteve nepriznane nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji:
1. uradna uporaba izraza “nemško govoreča narodna skupnost v Sloveniji”;
2. popravek napačnega prevoda izraza Volksgruppe v slovenski različici kulturnega sporazuma v 15 . členu ;
3. prenos dialoga na raven Urada za narodnosti;
4. redno delovanje stalnega dialoga;
5. ponovna obravnava predlogov skupnosti, ki so bili že predstavljeni in predlagani leta 2023;
6. Priprava vladnih konkretnih ukrepov za ureditev statusa skupnosti, v dogovoru s skupnostjo