V več kot enournem pogovoru je najprej Urška Kop, predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji predstavila devet društev in samo Zvezo in geografsko poseljenost manjšine ter aktivnosti v projektih, ki jih financirajo tretjinsko slovensko ministrstvo za finance, Avstrija preko veleposlaništva v Sloveniji in Nemčija preko Stiftung Verbindenheit.

Nesprejemljiv položaj nemško govoreče manjšine v Sloveniji pa je predstavil Jan Schaller, predsednik Zveze Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji. Nemško govoreča manjšina je bila namreč že v času kraljevine Jugoslavije priznana kot avtohtona manjšina, skupaj s madžarsko, danes pa je nemško govoreča manjšina priznana tako na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji, samo v Sloveniji ne. Podrobno je seznanil predsednika parlamenta dr. Rosenkranza s problematičnim kulturnim sporazumom med vladama, saj je slovenska stran enostransko spreminjala/dopolnjevala sporazum ob sprejemanju v slovenskem parlamentu. Ob koncu je še predstavil glavne točke vložene ustavne pritožbe, ki se nanašajo na enostransko popravljanje kulturnega sporazuma, ki tako vsekakor ni identičen v nemški in slovenski verziji.

V pogovoru je predsednik parlamenta dr. Rosenkranz uvodoma dejal, da se je na svojem položaju predsednika parlamenta najprej seznanil s vsemi šestimi priznanimi manjšinami v Avstriji in z njihovim položajem in kako jim izboljšati vsakodnevno delovanju v Avstriji, njihovi domovini. »Sedaj pa je prišel čas, da se seznanim tudi z nemško govorečo manjšino v naših sosednjih državah, v kakšnem položaju pa delujejo oni, v primerjavi z priznanimi manjšinami v Avstriji. S presenečenjem moram ugotoviti, da je najslabši položaj nemško govoreče manjšine, naših Altösterreicherjev v Sloveniji, saj kot manjšina sploh niso priznani; Slovenija pa tudi ne izpolnjuje obljubljenega iz podpisanega kulturnega sporazuma in tako nemško govoreča manjšina v Sloveniji ne more delovati tako kot bi želela.«

V pogovoru se je izkazalo da dr. Rosenkranz zelo dobro pozna razmere v Sloveniji, saj so njegovi ženi komunisti po končanu vojni vse premoženje nacionalizirali in so morali sedaj v dolgotrajnih postopkih denacionalizacije zahtevati nazaj nezakonito odvzete nepremičnine družini Withalm v Laškem.

P.S Družina Withalm je imela na območju Celja v lasti predvsem industrialne posesti, med katerimi izstopa tovarna cementa. Tovarna cementa (Otto Withalm’s Cementfabrik): Industriálec Otto Withalm je bil lastnik pomembne cementarne, ki je delovala na širšem območju Celja, Laškega (Marija Gradec, Lahomno) in Teharji. Razglednice in zgodovinski zapisi s konca 19. in začetka 20. stoletja tovarno izrecno locirajo pod območje Celja in njegove okolice.