Kdaj bodo nemško govoreči v Sloveniji končno priznano kot manjšina?

Od 3. marca 2025 je mag. Beate Meinl-Reisinger, zvezna ministrica za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije. Fotografija: © BKA/Andy Wenzel

      Avstrijska zvezna ministrica za evropske in mednarodne zadeve, mag. Beate Meinl-Reisinger, je 16. decembra 2025 je pisno odgovorila na 15. vprašanj ki so jih člani Državnega sveta postavili 16. oktobra 2025 v pisni obliki pod naslovom “Priznanjem nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji”.
Objavljamo povzetek pet stranskega odgovora zvezne ministrice ma. Beate Meinl-Reisinger, ki si ga lahko v celoti preberete pod referenčno številko GZ. BMEIA-2025-0.845.810, kot tudi vseh 15 vprašanj pod referenčno številko 3717/J-NR/2025. Naše stališče o tej temi bomo objavili v posebnem članku na tej spletni strani z naslovom »Izhodišča za razpravo«.

Glede »Priznanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji« (79/E XXVII. GP) je izvajanje v teku. Avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve (BMEIA) se že desetletja zavzema za ustavno priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji tako na politični kot na strokovni ravni v vseh dvostranskih stikih. To vprašanje izpostavljam tudi na vseh dvostranskih srečanjih.

Od leta 2018 BMEIA zagotavlja tudi osnovno financiranje za društva nemško govoreče manjšine v Sloveniji, ki se zavzemajo za priznanje nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. To osnovno financiranje je namenjeno predvsem za kritje stroškov prostorov in letnih obratovalnih stroškov društev. Poleg tega Oddelek za zunanje kulturne odnose BMEIA zagotavlja še projektno financiranje za konkretne letno pripravljene projekte, kot so publikacije, kulturne dejavnosti (zbori, ljudske plesne skupine itd.) ali jezikovni tečaji za otroke in odrasle. Te projekte podpore izvaja avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani.

Avstrija redno izpostavlja vprašanje priznanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji v ustreznih organih Sveta Evrope in na večstranskih srečanjih. Avstrija je na primer spomladi 2025 med pregledom stanja Slovenije v okviru 48. splošnega periodičnega pregleda (UPR) Sveta Združenih narodov za človekove pravice pozvala Slovenijo k izboljšanju položaja nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Avstrija je v svojem 6. ocenjevalnem poročilu za Slovenijo junija 2025 ponovno podprla tudi priporočila Odbora strokovnjakov Sveta Evrope glede priznanja nemščine kot tradicionalnega manjšinskega jezika v Sloveniji.

Avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani se pri svojem vsakodnevnem delu ukvarja tudi s položajem nemško govoreče manjšine v Sloveniji in vzdržuje stalne stike s predstavniki te manjšine in pristojnimi slovenskimi organi, da bi na dvostranski ravni ozavestili o njihovem položaju in dosegli konkretne izboljšave.

Uradno priznanje nemško govoreče manjšine zahteva ustavno spremembo, ki jo v Sloveniji sprejme dvotretjinska večina v parlamentu. Avstrija si bo še naprej prizadevala za dosego tega priznanja.

Konkretno: Med mojim srečanjem s slovensko kolegico Tanjo Fajon 25. aprila 2025 na Dunaju sva razpravljali o pomenu dialoga o manjšinskih vprašanjih, krepitvi večjezičnosti tako v Avstriji kot v Sloveniji ter o avstrijski zahtevi po uradnem priznanju nemško govoreče manjšine s strani Slovenije. Te teme sem ponovno načel tudi na svojem zadnjem srečanju z zunanjo ministrico Fajon 23. oktobra 2025 na Dunaju. Srečanje 28. marca 2025 v Ljubljani med ministrico za evropske zadeve Claudio Plakolm, slovenskim državnim sekretarjem za zadeve EU Markom Štucinom in evropsko komisarko za širitev Marto Kos 28. pa je bilo namenjeno izključno vprašanjem povezanim z Evropsko unijo.

Po slovenskem popisu prebivalstva iz leta 2002, (op.p .odgovor o narodnosti in verski pripadnosti ni bil obvezen), nemško govoreča narodna skupnost v Sloveniji šteje približno 1600 oseb. Akademske ocene so višje in kažejo na število do 3500 pripadnikov nemško govoreče manjšine. Avtohtona nemško govoreča manjšina v Sloveniji živi že stoletja, njeni pripadniki so rojeni v Sloveniji in so slovenski državljani. Ne poznamo pa nobenega pripadnika te narodne skupnosti, ki bi imel tudi avstrijsko državljanstvo.

Menu