Na pobudo pregnanih spodnjih Štajercev je družina pokojne Veronike Haring osem mesecev po njenem pogrebu v soboto 8. novembra v Jakobskem dolu pripravila spominski pohod v spomin in zahvalo za vse njeno dobro delo.

Najprej smo se zbrali pred cerkvijo v Jakobskem dolu, kjer je bila spominska maša za Veroniko Haring, sočasno pa je bila to jesenska zahvalna maša župnije za dobri pridelek. Kot je na vaseh običaj, je treba po maši ta dobri pridelek tudi pokusiti, zato nas je župnik povabil še v župnijsko dvorano na pokušino.

Okrepčani smo se odpravili na bližnje pokopališče, eni z avtomobili, skupina pa se je odpravila v 2,5 kilometra oddaljeno pokopališče že nekoliko prej peš. Na grobu Veronike Haring smo ob prihodu najprej položili šopke cvetja in prižgali sveče, sledili pa so še krajši spominski nagovori. Prva je spregovorila Ingeborg Mallner »Ponosni smo na vse kar je Veronika naredila, predvsem pa da je svojo pripadnost nemško govoreči manjšini tudi upala tako javno izpostaviti, čeprav je bila deležna zaradi tega veliko napadov. Toda z energijo, ki jo je vedno izžarevala je dobro vedela kaj hoče in svoje načrte je znala tudi uresničiti. Nihče ni verjel ob ustanovitvi društva, da ji bo vse to tudi uspelo, posebej še izjemni uspehi komornega zbora Hugo Wolf, s katerim se je uveljavila v Mariboru in tako tudi uresničila sobivanje slovenske in nemške kulturo. Znala je najti podpornike, ki so njene projekte tudi finančno podprli.

Njena posebna skrb je bila postavitev spomenika vsem po vojni pobitim na Pohorju, ki ga je še doživela. Vedno je bila na razpolago, ko smo jo poklicali in vedno je imela odgovor na sicer nerešljive zaplete, da ja ne bi postavili spomenika na Pohorju. In tudi tokrat ji je uspelo uresničiti zastavljeno.

Žal ni doživela priznanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji, čeprav se je za to ves čas borila in naredila izjemno veliko za uradno priznanje, saj je potrkala na številna vrata in sogovornikom povedala resnico.

Posebej pa smo veseli, da po Veronikini smrti njeno življenjsko delu Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« nadaljuje njeno poslanstvo in vsi si želimo, da bi končno dočakali priznanje manjšine, čeprav Veronika tega ni več dočakala«.
Po tej krajši spominski slovesnosti smo vsi prisotni na kmečkem turizmu Bračko obujali spomine na prehitro umrlo Veroniko Haring, ki jo vsi zelo pogrešamo.