Družinski roman iz leta 1914, kjer opisuje starega očeta na Ptuju in strojarsko družino Wundsam ob nabrežju Drave

»Oh ti blagoslovljena Spodnja Štajerska , ti moja domovina!« Te besede je štajerska pisateljica Anna Wittula (1868, Maribor-1918, Gradec) v zgodovinskem romanu Das Gerberhaus/ Strojarska hiša položila v usta sinu ptujskega splavarskega mojstra, ko je bil ta nekega lepega poletnega dne na začetku dvajseterih let 19. stoletja s svojo zaročenko, hčerjo ptujskega strojarskega mojstra, na nedeljskem izletu v haloških goricah.

Že na prvi pogled je očitno, da je ta roman iz naših krajev napisan iz zornega kota, ki je slovenskemu bralcu tuj ali vsaj neobičajen; to je namreč zgodba o ptujski nemški meščanski družini in tudi vsi drugi protagonisti so ptujski Nemci. Slovenci imajo v romanu postransko vlogo; so služkinje, pomočnice, haloški viničarji ali pa podeželani na mestni tržnici. In res je imel Ptuj takrat nemško govorečo večino, tako kot tudi obe drugi glavni spodnještajerski mesti, Maribor in Celje, pa še katero drugo. Okoliško podeželje pa je bilo slovensko. Tudi Anna Wittula je bila nemškega porekla in je pisala v nemškem jeziku. Vse življenje je preživela v Avstro-Ogrski, v skupni domovini štajerskih Nemcev in Slovencev. Propada te domovine, njene Spodnje Štajerske, ko je prešla pod srbskega kralja, pa ni dočakala; zapiše v začetku spremne besede slovenske izdaje Maksimilijan Fras. Slovenski prevod Jakoba Emeršiča je izšel leta 2011, original napisan v gotici pa je izšel na Dunaju leta 1914, torej pred sto leti.

Kdo je Anna Wittula, Štajerka, rojena Mariborčanka, druga od šestih otrok inšpektorja južnih železnic Juliusa Ungerja, sicer iz Gradca in mame Anne, rojene Landwehr, hčerke barvarskega mojstra na Ptuju. Šolanje je začela na Dunaju, a je zaradi številnih selitev očeta, šolanje končala pri Uršulinkah v Ljubljani. Ko se je krajši čas mudila na obisku na Ptuju, pri teti Lauri Mayer je spoznala bodočega moža, uradnika južnih železnic Fritza Wittulo. Poročila sta se leta 1892.

Svoje prvo literarno delo z naslovom Das Gerberhaus/Strojarska hiša je v nadaljevanjih objavljala v nemškem časopisu in hitro našla širši krog bralcev, tako je roman hitro izšel tudi v knjižni obliki. To je družinski roman, ki opisuje starega očeta, to je zgodba o življenju strojarske družine Wundsam, ki je imela hišo takoj ob Dravi na Ptuju. Glavni lik-strojar usnja je njen stari oče, strog možak, ki je redkokdaj ljubkoval svoje otroke, vendar je delal zanje in jih po svoje tudi ljubil. Roman je nastal na podlagi družinske kronike z naslovom Das Landwehrhaus, ki jo je podarila svojemu ostarelemu očetu. Na prigovarjanje pa je iz tega nastal roman, v katerem pisateljica opisuje spomine svojih staršev in starih staršev, ter svoje spomine na mladost. Spominja se, kako so Ungerjevi otroci uživali, ko so prihajali z Dunaja na Ptuj in tu preživljali počitnice pri svojih starih starših.

Anna Wittula je po prvem knjižnem uspehu objavljala v nemških časopisih v nadaljevanjih tudi druge svoje romane, ki so vsi izšli po njeni smrti tudi v knjižni obliki.

Original romana Das Gerberhaus je napisan v nemškem jeziku, skoraj sto let pozneje pa je izšel tudi slovenski prevod. Zakaj ? To nam pove posebna zahvala na koncu slovenske izdaje, ko se založba iz srca zahvaljuje prevajalcu Jakobu Emeršiču, Maksimilijanu Frasu (spremna beseda) Bogdanu Novaku (avtorju knjige Trte umirajo stoje) in predvsem Francu Mlakarju, ki odkriva turistično zanimivi stari dvojezični Ptuj. »Brez njihove pomoči bi ta biser srednjeevropske kulture še vedno ostal pozabljen.«

V pripravi pa je že naslednja knjižna novost, ki že čaka na tisk.