Deseturno potovanje v Romunijo, brez večjega postanka, saj smo morali ob 17. uri sodelovati v kulturnem programu v Temišvaru ni mačji kašelj. Ob tem smo zaradi časovnega pasu na meji z Romunijo izgubili še eno uro. Ampak na popoldanski Kulturni program Nemške domovinske dneve v parku -vasi-muzeju, v okviru Evropske prestolnice kulture na srečo nismo zamudili. Če je pri vhodu v park-vaški muzej je izgledalo, da vstopamo v cirkus, takšna je bila ograja. Ob vstopu v sam park, na obrobju Temišvara pa nas je čakalo presenečenje. Veliki park, s stalnim lesenim odprtim pokritim odrom in lesenim nadstreškom ter ob robu v parku številne stare stavbe, ki prikazujejo gradnjo hiš skozi stoletja. Enkratna ideja in kratka zgodovina bivanja nekega naroda.

     Ko smo prišli bližje osrednjemu prireditvenemu prostoru, kjer je bila prireditev Nemški domovinski dnevi (Heimattage der Banaterdeutschen) smo mislili, da smo v Nemčiji, saj je bilo polno nemških narodnih noš tudi med obiskovalci, večina je govorila nemško, tudi napovedovalka, novinarka pri Radiu Temešvar. V triurnem programu smo lahko videli številne skupine nemške narodne skupnosti s področja Banata, kjer živi nemška narodna skupnost, od otrok do najstarejših, ki so plesali nemško in lokalno folkloro ali pa so peli nemške narodne pesmi. Naslovi skupin pa od Edelweis , Banater Spatzen, do Vergissmeinicht. Prireditev, pravi »folksfest« nemške manjšine. Čestitke. Manjkalo ni niti domačega piva, čevapčičev in pleskavic. Izstopali so samo naši muzikanti«Kvartet pihal« iz Lipnice, ki so igrali predvsem Štajersko glasbo.

     Temišvar, peto največje romunsko mesto leži v Banatu, ki je bil nekoč pod Madžarsko upravo, danes sta dve tretjini Banata v Romuniji, zahodna tretjina Banata je v Srbiji, severni ozek rob Banata pa danes pripada Madžarski.

     Banat je od 896 do 1526 pripadal Madžarom, potem pa je prišel kar dve stoletji pod turško oblast. 1716 je Temišvar zavzela/osvobodila izpod Turkov habsburška vojska in začelo se je veliko preseljevanje Nemcev in Avstrijcev na to pretežno kmetijsko ozemlje-žitnico Avstro-Ogrske monarhije. Celoten Banat je tako od 1778 do 1919 pripadal madžarskemu delu monarhije. Zanimivo pa je, da sta na tem območju nastali dve veliki nemško govoreči področji, na ravnini, v Temišvaru nemški »Donauschwaben« (Donavski Nemci) in na gričevnatem jugu, kjer je nastala železarska industrija avstrijski Štajerci.

      Temišvar, nemško Temeswar, madžarsko Temesvar, romunsko Timisoara, srbsko Temišvar ima še neuradno ime »mali Dunaj- Klein Wien«, saj bi naj bilo to zadnje »zahodno mesto« monarhije
V mestu danes živi 300.000 prebivalcev, od tega je 15.000 Madžarov in po 4.000 Nemcev in Srbov. Vse te manjšine so uradno priznane, so enakopravne in tesno vključene v vsakdanje življenje Temišvara. Romuni so ponosni, da se je prav v Temišvaru leta 1989 začela revolucija proti komunističnemu režimu in padcu Nicolae Ceausescua.

     Dve nujni pojasnili: v Romuniji Romom rečejo Cigani, ker ROM je okrajšava za Romunijo. »Donauschwaben« v Romuniji ni kletvica ali žaljivka, ampak opredeljuje od kod so prišli Nemci v Romunijo. Nemško plemstvo ob Donavi bi namreč naj v srednjem veku (kmečki upori) puntarje naložilo na ladjice »Ulmer Schachtel« in jih spustili po Donavi. Pristali bi naj v Banatu, kjer so na plodni zemlji tudi ostali.

     Drugi dan našega potepanja po Romuniji smo že dopoldne odšli v gledališče v Temišvar. Zanimivo, v tem gledališču imajo opero ter tri dramske ansamble, romunskega, nemškega in madžarskega. Opero so v Temišvaru zgradili v letih 1871-1875 v italijanskem neo-renesnačnem slogu, zunanjo fasado pa v letih 1934-1936 v neobizantinskem slogu. Šele ko vstopiš v opero, se ti odpre pravi stari dunajski teater s številnimi okraski.

     Ampak to ni bilo edino presenečenje. Proslava nemških domovinskih dnevov nas je še nekajkrat presenetila; najprej ko so gledalci začeli peti nemško himno, nato romunsko in potem tudi evropsko. Šele iz govorov je bilo jasno, da je veliko pripadnikov nemške manjšine v Romuniji odšlo s trebuhom za kruhom, ponosni so, da so jih v Nemčiji lepo sprejeli. Nemška zvezna dežela Baden-Würtenberg ter mesto Ulm, sta s Temišvarom pobratena, še več kot krušna botra. Med gledalci nisi mogel ločiti, kdo so »izseljenci«, ki so prišli na obisk, na proslavo in kdo so domači Nemci, saj so vsi tekoče govorili romunsko in nemško.

     Vsi govorniki, večina je bilo gostov, je prinašalo pozdrave mladim in manj mladim pripadnikom »Donauschwaben« oz. »Banaterschwaben«. Predvsem pa so v govorih poudarili, da je Temišvar z manjšinami, ki so enakopravne in enotne ter živijo skupaj, veseli so, da se »izseljenci« vračajo nazaj v svojo domovino, ki je niso pozabili. V govorih pa je bili tudi nekaj predavanj, napr. »Zukunft braucht Herkunft« ( bodočnost potrebuje svoje poreklo) ali pa tisto »Kaj pomeni domovina«, da je to kultura naroda in kako je potrebno skrbeti za mlade – »Heimatbetreuung«.

      Predvsem pa so govorniki poudarili, da so ponosni, da se v domovino vrača nekaj, kar so mislili, da so že izgubili, da bo nemška manjšina izumrla, sedaj pa se vrača z velikimi koraki in krepi tiste, ki so ostali. In hvala vsem, da se vračate, so poudarjali.

     Presenečenje je bil govor zveznega poslanca nemške manjšine v romunskem parlamentu, ki je govoril o tem, kako manjšine v parlamentu skrbijo za boljši jutri vseh v Romuniji.

    Še večje presenečenje pa je bil župan Temišvara, sicer pripadnik nemške manjšine, ki je poudaril, da je naselitev Nemcev v 18. stoletju pomenila predvsem razvoj. Niso prinesli samo svoje kulture, ampak tudi običaje, pridne roke, predvsem pa živijo skupaj z drugimi narodi na tem območju, zato so tudi ustvarili enkratni razvoj Temišvara, na katerega so vsi ponosni.

     Sicer pa takšen pozitiven odnos do manjšin v Romuniji ni nič posebnega, saj je celo romunski predsednik Klaus Iohannis pripadnik nemške narodne skupnosti iz Siebenbürger Sachsen/Transsilvanija, pred tem je bil od leta 2000 župan v Sibiu/ Hermannstadta.

     Po koncu proslave v operi smo si še na kratko ogledali središče Temišvana in bili prijetno presenečeni, kako čisto mesto je to in lokali so res na evropskem nivoju. Torej prava evropska prestolnica, ne samo kulturna.

Tekst in foto: Jan Schaller