Po nekajletnem premoru zaradi corona pandemije je naše kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi ob letošnjem svetovnem dnevu knjige ponovno pripravilo literarno branje, ki je bilo vključeno tudi v program festivala Slovenski dnevi knjige, letos z motom “Materni jezik v ospredju”. Ker se naše društvo ukvarja predvsem s spodbujanjem kulturnih vezi med nemško manjšino v državah EU, smo k branju v soboto, 22. aprila, popoldne povabili tri priznane nemško govoreče avtorje iz Madžarske. Na začetku večera sta nas vokalna solista iz Vokalnega studia Robert Stolz Dora Ožvald in Bogdan Stopar s svetovno znanimi pesmimi Roberta Stolza spravila v dobro voljo in nas popeljala v tiste stare lepe čase.

   V prvem delu literarnega večera so svoja besedila z branjem predstavili avtorji, ki s svojimi literarnimi deli v prozi ali poeziji vsako leto sodelujejo v našem dvojezičnem letopisu VEZI MED LJUDMI – ZWISCHENMENSCHLICHE BINDUNGEN. Najprej je svoje besedilo “Druga vrata na levi” prebrala Cvetka Vidmar, sledile so ji Majda Arhnauer Subašič, Claudija Kia Zbičajnik, Ivana Hauser in Ana Maria Pušnik. Kot edinega moškega avtorja smo slišali Marjana Pungartnika z nekaterimi njegovimi pesmimi. Besedila, ki so jih avtorji brali v slovenščini, je za naše goste iz Avstrije v nemščini prebrala Veronika Haring.

    V drugem delu literarnega večera je Veronika Haring predstavila naše goste iz Madžarske, tri priznane pisatelje nemške manjšine na Madžarskem, Nelu Bradean-Ebinger iz Budimpešte ter Christino Arnold in Josefa Michaelisa iz Fünfkirchna/Pecs, ki so svoja besedila brali v nemščini. Tako smo iz besedil izvedeli, da smo bili v “socialističnih časih” kot nemška manjšina vsi zatirani in smo tako preživeli le z zelo velikim pogumom. Gostje so nam tudi razložili, da je nemška manjšina na Madžarskem uradno priznana, prav tako kot 12 drugih manjšin, da imajo od leta 1993 manjšinski zakon, od leta 2011 pa nov zakon o narodnostih. Na nemško govorečih območjih imajo radijske oddaje v nemškem jeziku in nemški tednik “Neue Zeitung”, ki poroča o dogodkih v nemško govoreči narodni skupnosti na Madžarskem.

    Na vprašanje, kako ste to vse kot nemška manjšina dosegli na Madžarskem, je bil odgovor zelo preprost: “Naša vlada želi dati dober zgled, da bi bila dober vzor tudi državam, v katerih živi madžarska manjšina. Če Madžarska ne podpira manjšin doma na Madžarskem, ne more zahtevati enako za madžarsko manjšino v sosednjih državah.”
Nepriznana nemško govoreča manjšina v Sloveniji si tako lahko le želi položaj, kot ga že ima nemška manjšina na Madžarskem.

Besedilo in fotografija: Jan Schaller

Kratka predstavitev naših madžarskih prijateljev

    Christina Arnold se je rodila 4. 4. 1977 v Fünfkirchnu/Pecs .Njena domača vas je Nadasch/Mecseknádasd v županiji Branau/Baranya. Odraščala je v narečju. Književni nemški jezik je osvojila šele v osnovni šoli in gimnaziji. Nemščino je študirala na Univerzi v Fünfkirchnu/Pecs.
Od leta 1999 je Arnoldova redno zaposlena v nemškem uredništvu radijske postaje v Fünfkirchnu/ Pecs, za nemški tednik-časopis “Neue Zeitung” pa piše redno o dogodkih na južnem Madžarskem.

    Od leta 1994 je članica društva GJU – Gemeinschaft Junger Ungarndeutscher, kjer je spoznala tudi svojega moža. Z literaturo je leta 1996 stopila v stik prek Roberta Beckerja in Engelberta Rittingerja, ki sta jo vseskozi spodbujala k pisanju. Njene pesmi in nekaj kratkih zgodb so izšle v časopisu »Neue Zeitung« in literarni prilogi Signale.

   Univ. prof. dr., Nelu Bradean-Ebinger, se je rodila 22. julija 1952 v Aradu (Banat) v nemški družini. Na univerzah v Bukarešti, Helsinkih in Budimpešti je študiral splošno germanistiko, finougoristiko in madžarsko filologijo. Pri 19 letih je prišel na Madžarsko in našel dom v madžarsko-nemškem naselju Wudersch/Budaörs.

    Bradean-Ebinger je predstojnik oddelka za poslovno nemščino na Ekonomski univerzi (Corvinus) v Budimpešti in profesor germanskega jezikoslovja na univerzi v Miskolcu (drugo mesto). Kot gostujoči predavatelj je deloval na Švedskem, v Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji, je habilitiran in kandidat za jezikoslovca, nadalje gostujoči predavatelj na univerzah v Uppsali, Bernu, Celovcu, Münchnu, Tübingenu, 1997-98 gostujoči profesor na univerzi Lyon III.

     Svojo prvo pesem je napisal pri 16 letih v časopisu “Neue Banater Zeitung” (Temišvar). Objavil je tri samostojne zbirke poezije in esejev: “Budapester Resonanzen” (1986), “Auf der Suche nach … Heimat/Hazakeresóben” (1995) in “Egy középeurópai ember vallomásai/Bekenntnisse eines Mitteleuropäers” (2001).
Njegove publikacije: 3 monografije, 5 učbenikov, več kot 150 študij. Urednik letne revije Lingua Deutsch. E-naslov: nelu@uni-corvinus.hu

   Josef Michaelis se je rodil 1. decembra 1955 v madžarsko-nemški kmečki družini v Schombergu/Somberku (južna Madžarska). Študiral je nemški jezik in književnost na učiteljišču v Baju, nato pa zgodovino na Univerzi Janusa Pannoniusa v Fünfkirchnu/Pécsu. Od leta 1977 je delal kot osnovnošolski učitelj nemščine in zgodovine ter namestnik ravnatelja v Willandu/Villányju.

      Michaelis je tesno povezan s svetom legend in pravljic ter z zgodovino madžarske nemščine. Njegova najpomembnejša literarna izkušnja je bila poezija Sándorja Petöfija. Njegovi vzorniki so Nikolaus Lenau, János Arany, Mihály Babits, Thomas Mann, Miklós Radnóti in Ernest Hemingway.

      Michaelis se s književnostjo ukvarja od leta 1976. Njegova zbirka Zauberhut (Čarobni klobuk) s pesmimi in pravljicami za otroke je izšla leta 1991 pri budimpeštanski založbi učbenikov in je izšla že v četrti izdaji (dvojezični leta 2005). Z njegovo zbirko “Sturmvolle Zeiten” (Viharni časi) se je leta 1992 začela serija knjig VUdAK. Obe svoji knjigi je predstavil na knjižnih sejmih v Leipzigu in Frankfurtu leta 1999. Njegova knjiga Treibsand (Živi pesek) je izšla leta 2004.