Pred tem Maribor ni imel pravega gledališča. Od leta 1785 so v Vetrinjskem dvoru občasno uporabljali dvorano za gledališke nastope potujočih gledaliških skupin. Vendar je lastnik gledališčnikom zaradi nevarnosti požara leta 1806 prepovedal nastope. Takrat namreč še ni bilo elektrike in svetili so si predvsem s petrolejkami.
Od leta 1811 do 1851 so v Mariboru uporabljali kot zasilno rešitev za gledališče opuščeno cerkev svetega duha, zraven takratne bolnice na današnjem Slomškovem trgu. Opuščena cerkev je bila seveda le izhod v sili, saj je bil vhod v gledališče poleg mrtvašnice v bolnišnici. Zadnja predstava v tem starem gledališču je bila na silvestrovo 1851. Na tem mestu so potem, ko so porušili tri zgradbe, zgradili novo neorenesančno zgradbo pošte, ki krasi Slomškov trg še danes.
Vrnimo se nazaj h koncertu ob 170. letnici prve izvedbe opere Marta v mariborskem teatru. Romantično-komična opera Friedricha von Flotowa Marta, s podnaslovom Sejem v Richmontu, je bila sredi 19. stoletja največkrat izvedena opera. Dobra štiri leta po njenem nastanku je bila opera Marta otvoritvena predstava novega mariborskega teatra, 20. januarja 1852 v izvedbi gostujoče gledališke družbe Franza Thometa iz bližnjega Gradca. Marta velja za drugo, v celoti izvedeno opero v Mariboru, pred njo si je lahko mariborska publika ogledala še Bellinijevo Normo.
V 158 let stari Kazinski dvorani mariborskega teatra so nam v torek, 27. novembra člani vokalnega atelieja Roberta Stolza in komorni zbor Hugo Wolf predstavili nekaj najbolj znanih skladb opere Marta. Tako so nam Dora Ožvald, sopran, Barbara Juteršek, mezzosopran, Bogdan Stopar , tenor, Blaž Stajnko, basbariton in pevke Komornega zbora Hugo Wolf zapeli pet sklad iz te opere in nas s to večno glasbo vrnili v čase lepih melodij klasične glasbe, ki so jih radi poslušali že takrat, v novem mariborskem teatru.
V drugem delu koncerta smo poslušali brezčasne melodije Roberta Stolza, saj je vokalni atelje Roberta Stolza nastal prav za promocijo skladb skladatelja, ki se je zapisal v svetovno zgodovino operete in filmske glasbe z dediščino 60 operet, 100 fimskih skladb in preko 2000 popularnih popevk. Malokdo pa ve, da se je poklicna glasbena kareiera Roberta Stolza pričela prav v Mariboru, ko je leta 1899 prišel za prvega stalnega dirigenta mariborskega gledališča in ga po treh letih zapustil s spremenjenim znanim napevom „Marburg so grau, so grau, so grau“-
V tretjem, zadnjem delu koncerta pa so nas solisti in zbor presenetili z nekaj najbolj znanimi in priljubljenimi melodijami iz oper in operet, ki so v preteklih 170 letih izvabljale obilne aplavze mariborske glasbene publike. Tako smo v izvedbi sopranistke Renate Krajnc najprej poslušali iz My Fair Lady, Plesala bi vso noč in Ustnice molčijo iz operete Vesela vdova, kjer se je Renati Kranjc pridružil Bogdan Stopar. Sledil je višek koncerta arija Habannere iz opere Carmen, ki jo je zapela Barbara Juteršek in zbor, sledila pa je prečudovita melodija Lepa noč, o noč ljubezni iz Hoffmannovih pripoved, ki sta jo zapela ob spremljavi zbora Dora Ožvald in Barbara Juteršek.
Za izvrstno izvedene melodije so si vsi nastopajoči zaslužili dolgi aplavz, ki je bil namenjen tudi Tomažu Zamudi, za spremljavo na klavirju ter seveda umetniškemu vodji Alešu Marčiču.
In ker aplavz ni in ni ponehal, so morali dodati še en glasbeni posladek. Večno napitnico in opere Traviata. In tako smo s glasbo vstopili v praznični božični december.
Text Jan Schaller
Foto Marko Leljak