Kot nadaljevanje simpozijev o narodnih skupnostih, ki so bili leta 2018 in 2021 je letošnji   21. simpozij  potekal od 6. do 9. oktobra v Ljubljani, pod vodstvom predsednika VLÖ Ing. Norberta Kapellerja.

      Predstavniki nemško govorečih narodnih skupnosti  iz državah nekdanje avstro-ogrske monarhije in društev izseljenih v Avstriji so bili na začetku simpozija zelo presenečeni, da je Slovenija edina država nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, kjer avtohtona nemško govoreča narodna skupnost  še vedno ni uradno priznana.

      Avstrijska veleposlanica v Ljubljani mag.  Elisabeth Ellison-Kramer je na začetku srečanja članom simpozija pojasnila trenutne razmere v Sloveniji: “Priznanje nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji je za slovensko politiko zelo težka tema, čeprav je Avstrija najpomembnejši investitor v Sloveniji, kar  seveda za avstrijske razmere ni razumljivo.«

    Sledila je predstavitev v Power Pointu o zgodovinskem naseljevanju Nemcev od  10. stoletja dalje na ozemlje današnje Slovenije, ki je  bilo takrat pod bavarsko oblastjo. Predstavljena so bila tudi območja nemške poselitve, kot so danes Škofja loka, Apaško polje ali Kočevje, ki so bila dolgo časa – stoletja, poseljena samo z nemško govorečim prebivalstvom, zato ni nobenega dvoma o avtohtonosti nemško govoreče narodne skupnosti.  

     Predsednik VLÖ Ing. Norbert Kapeller je ob glavni temi simpozija “Kako lahko Avstrija prispeva k ohranitvi nemško govoreče narodne skupnosti” posebej poudaril: ” Našo skupno skrb izgnanih  je sedaj treba nameniti tistim, ki so ostali v svoji domovini. Ostankom manjšine moramo pomagati in jih podpirati, zlasti pa jim pomagati pri izgradnji dvojezičnih vrtcev in osnovnih šol  v materinem  nemškem jeziku, saj bo v nasprotnem primeru nemško govoreča narodna skupnost z mlajšo generacijo izginila. Nemško kulturo in zgodovino moramo  prenesti na mlade, sicer bo manjšina izginila s staro generacijo, kar si ne želimo. Ohraniti hočemo  nemški jezik in kulturno identiteto nemško govoreče manjšine.«

  V popoldanskem delu  smo si  najprej ogledali čudovit film o Kočevarjih “Gottscheabar Lont”, ki je posnet v originalni nemški kočevarščini  in  je bil prikazan zaradi lažjega razumevanja  z nemškimi podnapisi.

    To popoldne  smo si ogledati še staro mestno jedro Ljubljane in obiskali “Schweigerhaus”,  Švajgerjevo hišo, kjer je sedež krovne organizacije kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Sprejel nas je  predsednik te krovne organizacije Christian Lautischer, ki je udeležencem simpozija  na kratko predstavil delovanje društev.

    Naslednji dan, v soboto zjutraj, smo se z avtobusom odpeljali na Kočevsko območje.  Uro vožnje do tja smo izkoristili za spoznavanje zgodovine o Kočevarjih. Prof. mag. Hermann Leustik nam je pojasnil, da so koroški grofje Ortenburški okoli leta 1330 na 860 km2 povsem nenaseljenega gozdnatega ozemlja naselili nemško govoreče prebivalce z današnje Koroške in Južne Tirolske. Ti Nemci so do prve polovice 19. stoletja zgradili  177 naselij, v katerih je na povsem  zaprtem jezikovnem otoku živelo do 28.000  Kočevarjev, ki so zaradi izoliranosti svoj  nemški jezik v obliki srednjeveškega narečja iz 14. stoletja,  ohranili do danes.

       Prvi cilj sobotnega potovanja  je bil obisk društva Kočevarjev staroselcev  v njihovem kulturnem domu  v Občicah/Krapflern, kjer sta nas sprejela častni predsednik Hans Jaklitsch in Urška Kop. Udeleženci srečanja, ki do sedaj niso spregovorili besede, so nenadoma postali zelo živahni in se v kočevarščini pogovarjali  z gospodom Jaklitschem. Tudi pozdravni govor častnega predsednika Jaklitscha je bil v kočevarskem jeziku. Za večino prisotnih sicer ni bilo povsem razumljivo, vendar smo ugotovili, da je ta kočevarščina- nemški jezik iz 14. stoletja, še vedno živi.

     Pot smo nadaljevali skozi gozdove na Kočevskem,  najprej do spominskega obeležja v nekdanji partizanski bazi Kočevski rog-Baza 20, nato pa naprej skoraj skozi  “pragozd”, z avtobusom po ozki gozdni cesti do spominskega obeležja pri  Jami pod Krenom. V tej kraški jami in številnih drugih na tem območju je bilo po drugi svetovni vojni izvensodno pobitih na tisoče Nemcev, domobrancev, četnikov in ustašev, kot maščevanje za vojno.  Vsakoletna spominska  slovesnost in maša pri  Jami pod Krenom je simboličen  spomin in opomin na vse tiste po vojni  pobite, ki še vedno ležijo v 600 množičnih grobiščih po Sloveniji. S polaganjem venca smo se poklonili žrtvam, ki so umrle v nečloveških razmerah.

             Ko smo se z avtobusom pripeljali iz kočevskega gozda , smo bili že v  kraju Kočevje/Gottschee, kjer smo si najprej ogledali župnijsko cerkev svetega Fabijana v Kočevju.  Mihael Petrovič nam je podrobno razložil vso zgodovino o cerkvi, nato pa nam je  v muzeju predstavil še  celotno  zgodovino Nemcev, ki so bivali  na Kočevskem.  Predstavil nam je tudi obnovljeno nemško cerkev v Stari cerkvi/Mitterdorfu, ki smo jo prav tako obiskali.  Na poti domov smo obiskali še  pokopališče v Starem  Logu/Altlag, kjer smo položili venec v spomin na pokopane Kočevarje. Hermann Leustik  pa nam je na pokopališču  pokazal tudi grobove prednikov svoje družine in nam razložil zgodovino svoje družine ter kako so morali  na silo zapustiti svoj dom. Na poti nazaj nam je Hermann Leustik v avtobusu predstavljal kočevarske vasi,  večkrat pokazal kje so nekoč stale, vendar smo videli le drevesa in gozdove, saj so bili vsi ti kraji požgani in uničeni. Na nekatere nekdanje vasi spominjajo spominske plošče ob cesti, kot je tista v Smuki/Langentonu, ki je postavljena namerno v štirih jezikih, v slovenščini, kočevarščini, nemščini in angleščini. Tako lahko vsakdo spozna zgodovino skoraj iztrebljenega nekoč večinsko  nemškega območja Kočevja.

                 “VLÖ vidi kot eno svojih glavnih nalog, da se  v bodoče zavzema za interese in zaščito starih avstrijskih nemških narodnih skupnosti v vzhodni, srednji in jugovzhodni Evropi ter da prispeva k temu, da dobijo organizacijsko podporo, ki je potrebna za njihovo nadaljnjo prisotnost v sedanjih državah, za njihov nadaljnji razvoj in za ohranjanje pogosto večstoletne kulturne dediščine tudi v prihodnje,” je ob koncu simpozija  v Ljubljani sklenil predsednik VLÖ ing. Norbert Kapeller in se zahvalil vsem udeležencem.

Besedilo in fotografija: Jan Schaller

Na sliki od leve proti desni: mag. Werner Senfter; predsednik VLÖ Ing. Norbert Kapeller;  3. podpredsednik VLÖ Manfred Schuller; veleposlanica Mag. Elisabeth Ellison-Kramer;  4. podpredsednik VLÖ Karl Putz; in  2. podpredsednik VLÖ OStR Prof. Mag. Gerhard Schiestl

Fotografija 1: Sprejem v kulturnem domu društva Kočevarjev staroselcev  v Občicah/Krapflern

Fotografija 2: Kraška jama v Jami pod Krenom, ki je spominsko obeležje pobitih

Fotografija 3: Polaganje venca ob  spomenik umorjenim Kočevarjem

Fotografija 4. župnijska cerkev svetega Fabijana v Kočevju

Fotografija 5: Originalni eksponat v muzeju nemške zgodovine Kočevarjev

Fotografija 6. Pokopališče v Starem Logu/Altlag s starimi nemškimi nagrobniki