Ljubljana, 15. februarja 2002, STA: Državni zbor je danes s 36 glasovi za in sedmimi proti (51 navzočih) ratificiral slovensko-avstrijski sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti.
Petnajsti člen sporazuma se nanaša na nemško govoreče prebivalce v Sloveniji, za uresničevanje sporazuma pa naj bi državi ustanovili mešano komisijo. Na predlog odbora za zunanjo politiko in na podlagi mnenja parlamentarne pravne službe so poslanke in poslanci sporazumu dodali nov člen, ki vsebuje interpretativno izjavo k sporazumu. Slednja pojasnjuje, da so pripadniki nemško govoreče skupine v Sloveniji – ne glede na različno poimenovanje v slovenskem in nemškem jeziku – zaščiteni v skladu z 61. členom slovenske ustave, ki jim zagotavlja individualno, ne pa kolektivne zaščite, kakršno ustava predvideva za italijansko in madžarsko manjšino. Veljavnost kulturnega sporazuma je pet let s samodejnim podaljšanjem vsakokrat za nadaljnjih pet let.

Siolnet , 30.4.2011

Avstrija in Slovenija pred desetimi leti podpisali kulturni sporazum

Avtor: STA

Slovenija in Avstrija sta pred natanko desetimi leti v Ljubljani podpisali sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti.

Državi sta se o vsebini sporazuma pogajali kar tri leta in pol. Neposredno sodelovanje na več področjih Podpisan sporazum je med drugim omogočil neposredno sodelovanje med ustanovami na področju kulture, izobraževanja in znanosti, medsebojno priznanje zrelostnih, univerzitetnih in visokošolskih spričeval in akademskih nazivov ter izmenjavo učbenikov in učnih načrtov s področja zgodovine, zemljepisa in kulture. Po priznanju slovenske države v nasledstvo ni bil prevzet sporazum o sodelovanju na področju kulture, znanosti in izobraževanja, ki sta ga leta 1972 sklenili takratna SFR Jugoslavija in Avstrija, zato je bila leta 1992 oblikovana pobuda za sklenitev novega tovrstnega sporazuma med Slovenijo in Avstrijo. Potekali so trije krogi pogajanj Pobudo za sklenitev novega sporazuma sta slovenska vlada in komisija slovenske skupščine za mednarodne odnose obravnavali leta 1992.

 Avstrijska stran je pobudo slovenske strani sprejela šele konec leta 1995 z utemeljitvijo, da želi z vsemi novimi državami, ki so nastale po padcu Berlinskega zidu v srednji in vzhodni Evropi, skleniti kulturne sporazume. Za uskladitev osnutka sporazuma so potekali trije krogi pogajanj, prvi pa se je začel oktobra 1997.