RUDOLF WAGNER

mariborski organist, dirigent, skladatelj in profesor glasbe

Ob eni od alej na Pobreškem pokopališču stoji granitni blok, v katerem je upodobljen markanten obraz ter dodan napis: Rudolf Wagner – Tondichter.

Le redki vedo, da je posvečen zaslužnemu mariborskemu glasbeniku. Rudolf Wagner se je rodil na Dunaju podjetniku Johannu in Katharini r. Wetchy 30. maja 1851. Tam je obiskoval splošne šole ter se vpisal na Konservatorij, kjer je doštudiral flavto, kontrapunkt in kompozicijo. Leta 1874. je bil izbran za solo-flavtista v orkestru Burgtheatra, odtod pa se je podal na pot (dobesedno) gledališkega in pa vojaškega kapelnika. Obhodil je desetino mest takratnega cesarstva, med katerimi so tudi Budimpešta, Olomouc, Bukarešta, Mostar, Trst, Meran. Nemirna leta so se končala 1881. v Mariboru, kjer je v sedemdesetih eno sezono že dirigiral gledališkemu orkestru, potem pa je sprejel službo stalnega dirigenta, kar vse je v njeni »mariborski glasbeni zgodovini« obdelala dr. Manica Špendal. Kmalu je bil izbran tudi za organista v mariborski stolnici in v tej vlogi ga je v knjigi o mariborskih organistih lepo prikazala Lučka Fortek. Skupaj z Janezom Miklošičem sta poučevala glasbo na mariborskem moškem učiteljišču, po opravljenem državnem izpitu pa je bil Wagner od 1896. do svoje smrti 26. decembra 1915. profesor petja na klasični gimnaziji.

Ob redni službi je Wagner nasledil takrat že mednarodno priznani Marburger Männergesangverein, ki ga je vodil od 1882. do 1915. Gre za najstarejše pevsko društvo v tedanji Avstriji, ki ga je leta 1846. ustanovil učitelj Anton Tremmel, svoje največje uspehe pa je doseglo prav pod Wagnerjevim vodstvom, ko so zmagovali tudi na zborovskih tekmovanjih, on pa je bil proglašen za vodilnega zborovodjo dežele. Mariborski pivovarnar Anton Götz, ki je bil tudi sam član društva, je zboru postavil dvorano, kakršne ni imel nihče drug in v kateri danes poteka svetovno tekmovanje pevskih zborov. August Stoinschegg je o tem znamenitem mariborskem zboru napisal obširno »Chronik des Männergesangvereines 1846-1936«, Karl Rappold pa je o njem leta 1961. obranil doktorsko disertacijo, ki je tudi objavljena.

Wagnerjeva odlična glasbena izobrazba, pri kateri so bili udeleženi Köhler, Kässmayer in tudi Suppe, ga je usposobila za dobrega skladatelja. Ena največjih mariborskih glasbenih avtoritet Emerik Beran je o njem pisal svojemu prijatelju Leošu Janaèku: »Rudolf Wagner je dobro znan in odličen skladatelj«. Različna glasbena dogajanja, v katera se je vključeval, je vedno podprl tudi z navdušeno sprejetimi lastnimi kompozicijami, ki se jih je nabralo kar blizu 300. Kot kapelnik vojaških pihalnih godb je napisal številne marše in plesne skladbe, ki jih poznamo po zaslugi skrbnega proučevanja prof.

Wolfganga Suppana. Tudi v gledališču ni dirigiral zgolj del drugih skladateljev, ampak je sam prispeval vrsto spevoiger in tri operete: Marietta, Das Blümchen Wunderhold in Bramabasetto. Kot organist mariborske stolnice je pustil za seboj obširno in kakovostno kompozicijsko delo: maše, zbore, orgelske skladbe. Škuljev pregled v »Leksikonu cerkvenih glasbenikov« je zadostno pojasnilo, zakaj je škof Napotnik tako visoko cenil Wagnerja. Med najbolj znane Wagnerjeve skladbe sodi nedvomno motet Jubilate Deo, odlično vokalno delo, s katerim je zbor Glasbene matice ljubljanske intoniral proslavo 130-letnice najpomembnejšega slovenskega glasbenega združenja. Wagnerjeve skladbe za moški zbor je že zdavnaj prekril prah, ker so odrinjene v pozabo, čeprav gre za kakovostne stvaritve

kot so Frieden, Des Liedes Weihe, Die Ahnfrau in številne druge. Rudolf Wagner je v Mariboru preživljal razdobje, ko se je kulturno dogajanje v mestu narodnostno razcepilo in se je nekdanje sožitje sprevrglo v sovraštvo. Vsi njegovi sodobniki vedo povedati, da sam tega ni povzročal niti podpiral, da se je prijazno razumel na obe strani in da ima po besedah Jakoba Richterja, zapisanih v »Slovenskem biografskem leksikonu«, nesporne »zasluge za razvoj glasbene kulture Maribora«.

Franci Pivec

IMPRESSUM:

e-mail: STEIERMARK.STAJERSKA@GMAIL.COM
Urednik: Jan Schaller
Neodvisni avtorski projekt Kulturnega društva
nemško govorečih žena »Mostovi«, Maribor
Davčna štev. 31414389
Registracija, datum vpisa 01.12.2000

Objavljeni prispevki na spletni strani Steiermark-Stajerska.com  izražajo stališča podpisanega avtorja oz. redakcije in niso vedno tudi uradna  stališča sponzorjev spletne strani. 

SPONZOR:

© 2022. Vse pravice pridržane

Priloga-3