Med mnogimi pozabljenimi ustvarjalci iz mariborske kulturne zgodovine je tudi Elfie Mayerhofer, ki se je rodila 15. marca 1917. v mariborski učiteljski družini. Temeljit začetni glasbeni pouk klavirja in petja so ji lahko nudili kar starši, leta 1935. pa se je vpisala na berlinsko Visoko šolo za glasbo, kjer sta bili sošolki z Elisabeth Schwarzkopf. Dobila je štipendijo za elitni Stern’schen Konservatorium, kjer jo je ‘posvojil’ eden največjih strokovnjakov za vokal, Američan Frederik Husler, encikloped iz kroga bratov Mann, Wedekinda, Rilkeja itd.., ter cenjen svetovalec dirigentov Klempererja, Furtwänglerja, Karajana.., ki je ostal njen pevski učitelj do njegove smrti 1969. Ob temeljiti izobrazbi, je bila obdarjena z velikim smislom za gledališko igro, s svojo pojavo pa je čez noč postala idol ženskosti.

Operne hiše so ji na stežaj odprle vrata: dunajski Staatsoper in Volksoper, Deutsche Oper am Rhein Düsseldorf, Theater am Gärtnerplatz München, Opernhaus Frankfurt itd.. Karajan jo je popeljal na Salzburški festival in občinstvo jo je priklicalo na igre v Bregenz. V sedemdesetih je osvajala ZDA, Kanado in Mehiko. Zaslovela je kot Pamina v Mozartovi Čarobni piščali, Mimi v Puccinijevem La Bohèmu, Violetta v Verdijevi Traviati, Fiakermilli v Arabeli R. Straussa, kot Kalmanova Kraljica čardaša, Hanna Glawani v Lehárjevi Veseli vdovi, Adele ali Rosalinde v Straussovem Netopirju – Adele je štela za svojo najljubšo vlogo in jo odpela več kot dva-tisočkrat.

Nobeno presenečenje ni, da je njena karizmatičnost pritegnila filmarje in od prvega filma »Ženske z Golden Hilla« iz leta 1938. je posnela kakšnih 20 filmov. V zadnjem »Izgubljene melodije« iz leta 1974. je z njo nastopil Peter Alexander. Po letu 1960. je posnela še dolgo vrsto televizijskih filmov, serij in oddaj. Na filmskem festivalu v Locarnu je za svojo filmsko ustvarjalnost prejela tudi življenjsko priznanje. Film je bil tisti, ki ji je prinesel tudi laskavo ime ‘Dunajski slavček’, namreč zaradi njenih neverjetnih koloratur v filmu »Slavčkovo petje«.

Glasbene založbe so tekmovale za njene posnetke in snemala je za Decco, Columbijo, London Records itd… Plošče z njenimi izvedbami Ave Marije, Svete noči, Rož s Havajev, Puccinijevih, Regerjevih, Stolzovih in drugih pesmi so se prodajale v milijonih. Danes ti posnetki krožijo po medmrežju.

In skoraj do poslednjega diha se je pustila znova in znova zvabiti na oder in svoj izjemen naravni dar, kultiviran z natančnim študijem, deliti s vselej navdušeno publiko.

Poslovila se je pri petinsedemdesetih letih pred četrt stoletja, 28. 12. 1992. in počiva v  ‘častnem’ grobu na dunajskem Grinzingu.

Prav je, da smo se  njene stoletnice spomnili tudi v našem društvu in v njenem rojstnem Mariboru   njej v  spomin, 3. decembra 2017 v Kazinski dvoran SNG Maribor izvedli  spominski koncert.

Franci Pivec