Njegov prvi jezik je bila italijanščina in kasneje v življenju se je vselej trudil razumeti govorico svojega okolja. Ni mu bilo veliko mar zaradi izgube prestolonasledništva, ker se je poročil s navadno poštarsko hčerjo Anno Plochl.
               Pravzaprav je bil na Štajersko izgnan zaradi vojaških porazov in ustanovitve tajne Alpske zveze.
Dobrih del na Štajerskem se je lotil sistematično: Po turških in napoleonovnih vojnah, ko je zavlada lakota je našel obupne razmere.
                Najprej je ustanovil »Kartofelunterstützunganstalt« spodbujanje pridelave krompirja ter pričel s kmetijskim izobraževanjem, da so kmetje povečali pridelke. Ključna je bila Južna železnica, ki brez nadvojvode Janeza ne bi šla skozi Maribor. V Sloveniji se ga še posebej spominjamo po zidanem mostu preko Savinje v Zidanem mostu ter po preboju Hude luknje med Velenjem in Slovenj Gradcem. Mariborčane pa nanj spominjajo Železniške delavnice, stanovanjska železniška kolonija, vinogradi Meranovo in kmetijska šola, ki je v njegovem času, na začetku, delovala v Pekrah. Prvi je dojel velikanski strateški pomen prostora Alpe-Jadran in glasno je opozarjal: “Kdor ima širši razgled, ima tudi prednost!”
             Pri tem mu je še posebej pomagal Mariborčan Eduard von Lannoy, veleposestnik in lastnik gradu Viltuš, ki je bil njegova desna roka tudi pri ustanavljanju glasbenega društva in glasbenega konzervatorja v Gradcu. Nadvojvoda je botroval nastanku domala vseh kulturnih ustanov ter krovnih kulturnih društev na Štajerskem.