Dr. Milko Mikola: Zaplembe premoženja v Sloveniji 1945-1946,

Nemški avtohtoni prebivalci na ozemlju Jugoslavije

Povzetek iz  Dr. Milko Mikola: Zaplembe  premoženja v Sloveniji 1945-1946, str. 155-171, Prispevki za novejšo zgodovino, 1992. + opombe z dodatkom

       Najobsežnejše zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1945-1946 so bile tiste, ki so jih izrekle zaplembne komisije. Zaplembe so izvajali na podlagi 30. člena Zakona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe, z dne 9. junija 1945, na kratko: zaplemba sovražnikovega premoženja. Velika večina zaplemb sovražnikovega premoženja v Sloveniji je bila izvedena med koncem vojne maja 1945 in koncem leta 1946, odvisno od tega, kateri organi so izvedli zaplembe, ki so bile v Sloveniji izvedene v letih 1945-1946.

     Pravna osnova za zaplembo nemškega premoženja v Jugoslaviji je bil Odlok predsedstva AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.
=================
JUGOSLAVIJA: Stefan Karner (str. 41-42) Citat. “Po popisu iz leta 1931 je v Kraljevini Jugoslaviji 499.969 državljanov navedlo nemščino kot svoj materni jezik, kar je 3,59 % celotnega prebivalstva (prebivalci Jugoslavije leta 1931 = 13.934.038). V Vojvodini 309.259 banatskih Nemcev in Podonavskih Švabov, 129.964 hrvaških Nemcev v Hrvaški-Slavoniji, 25.971 Nemcev v Srbiji in Bosni in Hercegovini.« dodatno slika 1: Redek eksponat iz razstave o nemških Kočevarjih v Kočevju- karta Jugoslavije -Nemški prebivalci v Jugoslaviji
================
Dr. Milko Mikola dalje ( stran 165) V Republiki Srbiji je bilo samo na ozemlju AP Vojvodine odrejenih 250.000 zasegov (80,8 %) nemškega premoženja; v preostali Srbiji je bilo največ zasegov nemškega premoženja, 589, odrejenih v Beogradu. Pričakovati je bilo, da se bo to število povečalo za 1.000 do 1.200 primerov. V Republiki Hrvaški je bilo odrejenih 16.361 zasegov (12,6 %) nemškega premoženja, v Bosni in Hercegovini pa le 1.500 zasegov.
SLOVENIJA: Dr. Milko MIKULA dalje (stran 163) Razlastitvene komisije v Sloveniji so v letih 1945-1946 skupaj odredile zaplembo več kot 20.000 nemških nepremičnin.
      Zaplemba sovražnikovega premoženja od konca vojne maja 1945 do konca leta 1946 v različnih oblikah:
1. konfiskacijske-zaplembne komisije za zaplembo nemškega premoženja. Odlok zahteva zaplembo vsega imetja nemškemu rajhu in njegovim državljanov na tem ozemlju, ter imetje vseh oseb nemške narodnosti. Razlastitvene komisije v Sloveniji so v letih 1945-1946 skupaj odredile zaplembo več kot 20.000 nemških nepremičnin.
2. Sodne zaplembe. Obsojencem so lahko civilna in vojaška sodišča odvzela tudi premoženje. Največ zaplemb so sodišča v Sloveniji odredila v obdobju od junija do avgusta 1945. V tem obdobju so zaplembo premoženja obsojencev odrejala predvsem vojaška sodišča in sodišče slovenske narodne časti.
3.Vojaška sodišča so sodila o: a) vojnih zločinih, b) dejanjih narodnih sovražnikov, c) kaznivih dejanjih vojaškega osebja in vojnih ujetnikov. Poleg kazni so lahko vojaška sodišča izrekla tudi kazen izgube vojaške časti, izgube državljanskih pravic (volitve) in zaplembe premoženja.
4. sodišča slovenske narodne časti so delovala v obdobju od junija do avgusta 1945. Njihova naloga je bila “da po vsem slovenskem ozemlju sodijo zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast, storjeno v času sovražne okupacijo ali v zvezi z njo”. Za zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast so veljala “vsa namerno izvršena dejanja, ki jih sicer ni mogoče označiti za veleizdaja ali za pomoč okupatorju, so pa škodovala ali bi utegnili škodovala ugledu in časti slovenskega naroda ter njegovi odpornosti”. Izguba narodne časti je predstavljala izključitev iz javnega življenja, izgubo pravice do javnih služb, pravice do poklica in dostojanstva in izgubo vseh državljanskih in političnih pravic.
5. civilna okrožna sodišča, ustanovljena jeseni 1945, so v prvih povojnih letih odredila tudi številne zaplembe premoženja kot civilna uprava. Predvsem v primeru zaplembe premoženja nasprotnikov NOB, tistih, ki so jih partizanska sodišča že med vojno obsodila na zaplembo premoženja, ali tistih, ki so bili po koncu vojne likvidirani ali so ob kocu vojne zbežali iz Jugoslavije.

         Do konca leta 1945 je bilo v Sloveniji izrečenih 5.183 sodnih zaplemb, od tega 1.583 s strani vojaških sodišč in Sodišč slovenske narodne časti ter 3.600 s strani okrožnih sodišč. Če upoštevamo še 20.293 zaplemb, ki so jih izrekle zaplembne komisije, je bilo do konca leta 1945 v Sloveniji skupaj 25.476 zaplemb premoženja. Vendar je bilo to število precej manjše od števila, ki so ga predvidele oblasti. Dejansko je nova oblast predvidela, “da bo po vseh treh oblikah zaplemb prišlo do približno 36.000 zaplemb«. (konec besedila Mikula)

Opombe pod črto: Menim, da v skupnem številu “skupaj 25.476″(glej zgoraj) manjka še 1.755 zaplemb premoženja med vojno ter poznejša agrarno nacionalizacijo, po Mikuli 6.986 nemških nepremičnin, po Karnerju 5.703 nemških lastnikov, ki so bili razlaščeni v Sloveniji. Torej je pravilna skupna številka razlaščenih »Nemcev« dejansko 34.217 in je tako bil komunistični načrt (36.000) v resnici skoraj v celoti (95 %) izpolnjen.
       Mikola: Med vojno. (Stran 165) Partizanska vojaška sodišča so nasprotnikom NOB že med vojno izrekla zaplembo premoženja. Na primer partizanska vojaška sodišča so samo v obdobju od začetka januarja 1944 do začetka septembra 1944 v Sloveniji odredila skupaj 1755 zaplemb premoženja.
         Mikola (stran 171) Agrarna nacionalizacija. V Sloveniji je bila zaplemba zemljišč zelo obsežna (6.986 posestev). Večina velikih posestev v Sloveniji ni bila razlaščena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji.
         Stefan Karner (stran 127) piše: »Po agrarni reformi in kolonizaciji …je bilo razlaščenih skoraj 100.000 kmetov z več kot 630.000 ha zemlje, od tega je 5.703 lastnikov s 114.780 ha nemško govoreča manjšina v Sloveniji.«

          Če je bilo v letih 1945/46 v Sloveniji razlaščenih od 25.476 (uradno) do 34.217 nemških družin, ena družina pa šteje vsaj štiri osebe, je leta 1941 na današnjih slovenskih tleh živelo od 50.000 do 100.000 Nemcev (vključno z otroki).(Karner=59.000 Nemcev leta 1941) Če je bilo leta 1945 ubitih 16.000 Nemcev in je čez mejo pobegnilo približno 20.000-50.000 Nemcev, je v stari domovini ostalo vsaj 15.000-30.000 Nemcev, pretežno tistih 20.000 Nemcev iz komunističnih taborišč, ki so jih «osvobodili« v letu 1946. In ko je bilo razlaščeno premoženje v samostojni Sloveniji ponovno vrnjeno, je bilo po eni številki 39.714, po drugi celo 48.000 zahtevkov za vračilo, večinoma otrok-dedičev.
          Po uradnih podatkih Ministrstva za pravosodje (stanje na dan 30.6.2022) je bili ob denacionalizaciji pred upravnimi organi vloženih 39.714 zahtevkov za denacionalizacijo, od teh je pravnomočno zaključenih 39.614 zadev, nerešenih pa 100 zadev. Izdanih je bilo 58.818 odločb o denacionalizaciji. Na sodiščih je bilo vloženih 2.903 zahtevkov za denacionalizacijo, sodišča pa so dejansko odločala o 2623 zahtevkih, nerešene pa so še 4 zadeve.

Pripravil in sestavil Jan Schaller

IMPRESSUM:

e-mail: STEIERMARK.STAJERSKA@GMAIL.COM
Urednik: Jan Schaller
Neodvisni avtorski projekt Kulturnega društva
nemško govorečih žena »Mostovi«, Maribor
Davčna štev. 31414389
Registracija, datum vpisa 01.12.2000

Objavljeni prispevki na spletni strani Steiermark-Stajerska.com  izražajo stališča podpisanega avtorja oz. redakcije in niso vedno tudi uradna  stališča sponzorjev spletne strani. 

SPONZORJA:

© 2022. Vse pravice pridržane

Priloga-3