»Skratka, zahtevamo načelo zaščite slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, po že uveljavljenem nekaj desetletij starem načelu »ne pustimo se preštevati« kot sem prej rekla. Zaščita, pravice manjšin ni vezana na številčnost. Ni vezana in ne bi smela biti,« je opozorila Violeta Tomič na seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na redni seji 17. januarja letos (2022).» Ko so na Koroškem želeli pred nekaj desetletji končno opredeliti pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je namreč takrat manjšina povzdignila glas in dejala, da ni sprejemljivo opredelitev pravic manjšine glede na število ob uradnem popisu prebivalcev. Koroški Slovenci so takrat javno izpostavili svoje stališče: « ne damo se preštevati, vse manj nas je. Vse manj je tistih, ki si sploh upajo biti Slovenci v Avstriji«
In če politična aktivistka Levice zahteva te pravice upravičeno za Koroške Slovence v Avstriji, je stališče slovenske vlade in iste stranke Levica prav nasprotno do kakršnihkoli pravic nemške manjšine v Sloveniji, kaj šele do zahtevanega priznanje avtohtonosti nemške manjšine v Sloveniji. In to so dvojni vatli, dvoličnost, ki jo je lepo opisal Dr. Marjan Sturm na tiskovni konferenci 24.3.2021 ob predstavitvi znanstvene publikacije: Avstrijska državna pogodba in slovenska manjšina v Avstriji, ko je na presenečenje prisotnih dejal: » Ne morem jaz govorit, zahtevam vse pravice koroškim Slovencem, nobenih pravic pa nemški manjšini v Sloveniji. Če nemška manjšina tu eksistira in to Slovenija tudi sama prizna, potem mora ta Slovenija nekaj narediti za to. Če pogledam samo koliko podpore mi dobimo v Avstriji in koliko dobi nemška manjšina v Sloveniji. Potem tu ni izgovora. Tu je treba iti v dialog z njimi, se pogovarjati in morajo povedati sami kaj hočejo. Moram pa še nekaj dodati. Pri ljudskem štetju 1910 je bilo 72.000 Nemcev v Sloveniji in 69.000 koroških Slovencev. To je bilo takrat razmerje.“
Sicer pa TABELA 1 o popisih manjšin in primerjava s Koroškimi Slovenci govori kar sama:
In te besede koroških Slovencev, »ne pustimo se preštevati« bomo morali glasno poudarjati tudi v ostanku ostankov nemške manjšine na ozemlju Slovenije. Ker če smo hoteli dobronamerno sodelovati pri statističnih meritvah, se nam danes obrača želodec, kako so enaki podatki na primer za leto 1991, ki so že mednarodno uveljavljeni (Stefan Karner: Die deutschsprachige Volksgruppe in Slowenien, Stran 173), v novih tabelah leta 1991 ob letu 2002 spremenjeni, reducirani z obrazložitvijo, da so sedaj upoštevali nove mednarodne standarde in je pač sedaj tako kot je. Ob tem sam Stefan Karner v opombi 349 opozarja na nove metodološka pojasnila ob popisu 1991. (Methodische Erläuterungen zur Volkszählung 1991). Torej so podatki sedaj v tabeli 2002 za leto 1991 že drugič spremenjeni, uradno se temu reče .»Podatki popisa 1991 so bili namreč ob objavi podatkov popisa 2002 preračunani na metodologijo, ki je bila uporabljena v letu 2002. Le tako so namreč podatki lahko medsebojno primerljivi in na osnovi preračunanih podatkov popisa 1991. Torej ne gre za nikakršno statistično napako, pač pa le za preračun.«
Nerodno je, da nam sedaj očitno popačeni, popravljeni podatki dajejo precej čudno sliko, kot je razvidno iz tabele 2– Popisi v Sloveniji, materin jezik po občinah, kjer so objavljeni prvotni uradni podatki za leto 1991, popravljeni-preračunani in novi podatki za leto 2002. Že od daleč se vidi da so čudne, zelo velike razlike pri nekaterih krajih, kot na primer Ptuj, Slovenska Bistrica, Krško ali Brežice, ko je porast iz popravljenih podatkov leta 1991 na 2002 tudi preko 200%. ???? medtem, ko je primerjava starih podatkov iz leta 1991 in iz leta 2002 povsem primerljiva. Odstopanja so namreč minimalna.
Tabela 2- spodaj
Druga nerodnost je, da nam uradno razlagajo »V Popisu 2002 smo prvič upoštevali mednarodna priporočila za popise, po katerih se v prebivalstvo države štejejo samo tiste osebe, ki dejansko prebivajo na njenem ozemlju. Državljanstvo osebe pri tem ni pomembno, tako da so bili prebivalci Slovenije poleg državljanov RS tudi tujci« Ko pa poprosimo za ta mednarodna priporočil pa je odgovor.« Mednarodna priporočila za popise prebivalstva določajo, da se podatki o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi lahko zbirajo, vendar je zbiranje prepuščeno vsaki državi posebej. Dokument ni pravno zavezujoč, ampak gre za metodološka priporočila o izvajanju popisov.«
Halo, prosim ??
No obupali pa smo, ko smo dobili pojasnilo, da so podatki o nemškem materinem jeziku za leto 1991 popravljeni zaradi »zdomcev«. Po uradnih podatkih je bilo leta 1991 v Sloveniji 52.631 »zdomcev- s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki delajo v tujini, družinski člani pa živijo prav tako v tujini«(Uradna razlaga). Halo drugič, če pa je definicija uporabljene metodologije ob popisu-glej zgoraj »pri popisu se v prebivalstvo države štejejo samo tiste osebe, ki dejansko prebivajo na njenem ozemlju.«
Zdomci so namreč rezidenti države kjer delajo in tam plačujejo tudi vse davke. In če so bili zdomci ob odhodu iz domovine, na poti s trebuhom za kruhom v tujino še Slovenci in so se celo poročili s Slovencem/Slovenko, tretja generacija-vnuki večinoma ne govorijo več slovensko, so Nemci, bodo ostali v Nemčiji in so tako prisotni samo še v nemških statistikah, kot nemški državljani. In vsaj polovica teh »zdomcev« ni več zdomcev, saj so z nemškim državljanstvom za Slovenijo formalno postali tujci in tista fraza o »delavcih na začasnem delu v tujini« spada v tisto staro rubriko «Še pomnite tovariši«.
Ja pa še nekaj. »Strokovnjaki« zahtevajo za priznanje manjšine vsaj 1 % populacije. No v prvi tabeli zgoraj lahko vidite, da imajo vse tri uradno priznanje manjšine v Sloveniji po podatkih iz leta 2002 skupno 15.309 pripadnikov, kar je 0,60 %, večina posameznih priznanih manjšin, tudi koroški Slovenci, pa ne dosežejo niti 0,20 % populacije. A to pomeni, da bodo zaradi slabih rezultatov popisa sedaj vse uradne manjšine v Sloveniji ukinili ??
Pa na koncu še ena dodatna nerodnost, ki jo navajajo sami popisovalci. Citiramo, da ne bo kdo rekel, da smo s spreminjanjem popačili bistvo , stran 40-41, SURS, Bilten 2, Ljubljana 2002 »Ob popisih zakon o popisih določa, da morajo vsi, ki so zajeti s popisom, podati pravilna in popolne odgovore. Od leta 1971 pa je pri vprašanju o narodni pripadnosti ta obveznost izvzeta kot obvezni odgovor, čeprav tega (neopredeljevanja) zakon o popisu v letu 1971 ni predvidel. V popisih 1991 in 2002 tako ni obvezen odgovor o narodnosti in tudi veroizpovedi. Iz obveze odgovarjanja sta bili v popisu 1991 izločeni tudi vprašanji o pogovornem jeziku, ker bi lahko na njuni osnovi mogoče sklepati o narodni pripadnosti prebivalstva.«
Statistični podatki o narodnosti in materinem jeziku tako od leta 1971 niso več reprezentativni, saj ne odražajo dejanske slike. To je tako kot pri katolikih, ko niso katoliki samo tisti, ki gredo vsako nedeljo v cerkev k maši. Večina katolikov namreč ni aktivna, ima pa katoliške vrednote.
Sedaj vsaj veste, zakaj se ne pustimo preštevati.
Je to dovolj argumentov ali so potrebni še novi?
Jan Schaller
P.S. nadaljevanje sledi