DIE GOTTSCHEER  oz.  nemški Kočevarji-staroselci  označujemo nekdanjo  nemško govorečo populacijo na strnjenem ozemlju Kočevja v času dežele Kranjske, nemško govoreči otok, s sedežem v kraju Kočevje, ki je danes sestavni del Slovenije.

Že v letu 1330 in do konca 14. stoletja, ko so tu vladali plemiči Ortenburgi, so na to nenaseljeno območje naselili nemške kmete iz Koroške in Vzhodne Tirolske. Neposeljena enklava, ki je obsegala 860 km2 in skupaj 177  vasi je bila bogata s kvalitetnim lesom. Domačini, kmetje, ki so živeli v zelo enostavnih razmerah so tako ohranili svoj staronemški dialekt celih šest stoletij. V sredini  19. stoletja je doseglo to območje z 28.000 prebivalci svoj višek. Počasi so se odpirali v svet, začeli so kot kramarji in lakota jih je veliko prisilila , da so se odselili v Ameriko. Z razpadom Avstro-Ogrske monarhije in nastankom kraljevine SHS, potem pa Jugoslavije je bil politični pritisk na nemško manjšino vedno večji. Tako je bilo  v letu 1940 na istem ozemlju le še 12.500 Kočevarjev, kot nemška manjšina.

V začetku 2. svetovnem vojne je ozemlje nemških Kočevarjev  pripadlo italijanski okupacijski coni. Na osnovi dogovora med Hitlerjem in Mussolinijem so leta 1941 pričeli s preselitvami nemških prebivalcev iz Kočevja  na področje Krškega, Brežic, Sevnice in Radeč, na ozemlje s katerega so prej  nasilno preselili slovensko prebivalstvo (večinoma v Srbijo) , ki je pripadalo nemški okupacijski coni  Spodnja Štajerska. Leta 1945, po končani 2. svetovni vojni,  je morala večina preseljenih nemških Kočevarjev ponovno na pot, povečini na tuje, na nemško govoreča območja. S sklepi AVNOJA  so jim namreč odvzeli državljanstvo, vse državljanske pravice, vse premično n nepremično premoženje.  Veliko jih je tudi umrlo v komunističnih taboriščih ustanovljenih po 2. svetovni vojni.

Od nekoč  povsem izolirane nemške enklave  na 860 km2 z 177 vasmi, je  danes  112 vasi popolnoma uničenih, od nekoč 123 cerkva jih stoji danes le še 28.