28. aprila, 2022 v Stalna delovna skupina

Pripombe na zapisnik 2. seje

delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Republiki Sloveniji, ki je bil v ponedeljek, 6.12.2021 z začetkom ob 12. uri v veliki sejni sobi na Maistrovi 10 v Ljubljani.

  1. Zapisnik seje, ki je bila 6.12. 2021 smo prejeli šele .. 3.2022, torej skoraj 4 mesece po sestanku, ki je bil sicer  sklican šele po 9 mesecih, čeprav je bil 4. sklep  prve, konstitutivne seje, ki je bila  marca 2021, da bo naslednja seja predvidoma čez štiri mesece, torej začetek julija – še pred parlamentarnimi počitnicami.
  2. Za pospešitev aktivnosti delovne skupine smo predlagali tri ožje delovne skupine, ki bi lahko vsaka do volitev, ki bodo aprila 2022, pripravila konkretne predloge in rešitve za uresničitev vsaj nekaj zahtev nemške manjšine. 
  3. Po prebranem zapisniku dobi poznavalec problematike nemške skupnosti v Sloveniji občutek, da je bil edini namen dveh sestankov delovne skupine formalna izpolnitev zavez Svetu Evrope, da se vlada in ministrstva sestanejo, da ne bo država dobila spet črne pike, ker negira obstoj avtohtone nemške skupnosti na  današnjem ozemlju Republike Slovenije, saj tretje seje po volitvah ne bo, zato tudi ni bila sprejeta nobena vsebina dogovora za naslednjo tretjo sejo delovne skupine.
  4. VPRAŠANJE PRIZNANJA MANJŠINE IN NEMŠKEGA JEZIKA KOT AVTOHTONEGA točka dnevnega reda
  5. Nataša Bergelj iz Ministrstva za zunanje zadeve ..citat iz zapisnika… Vsaka od držav se suvereno odloča, za katero od svojih manjšin bo uporabljala ELRMJ in njene določbe… Če je to stališče ministrstva za zunanje zadeve se potem Slovenija glede na diplomatsko recipročnost ne sme vtikati v manjšinsko politiko Republike Avstrije in njeno zakonsko regulacijo Slovencev na avstrijskem Koroškem. Slovenija je prav nasprotno zahtevala zaščito svoje slovenske manjšine v Avstriji in potem mora seveda, dovoliti tudi republiki Avstriji, da zahteva primerno zaščito svojo nemšk govoreče manjšino v Sloveniji.
  6. Koroški Slovenci na to gledajo povsem drugače. Tako je na primer dr. Marjan Sturm na predstavitvi-tiskovni konferenci  3. 2021 v Ljubljani znanstvene publikacije  (zbornika): Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupnost v Avstriji  na začudenje prisotnih dejal:« Jaz mislim, da so manjšinske pravice nedeljive. Ne moram jaz govorit  zahtevam vse pravice  koroškim  Slovencem, nobenih pravic pa nemški manjšini v Sloveniji. Če nemška manjšina tu eksistira in to Slovenija tudi sama prizna, potem mora Slovenija nekaj naredit za to  in jaz to tako mislim.«
  7. Republika Slovenija je v ustavi, sprejeti 12. 1991 v 65. členu posebej opredelila, da bo položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, uredila s posebnim zakonom. Ta zakon o romski skupnosti pa je bil sprejet šele 16 let pozneje,  30. marca 2007, zanimivo v času prve desne, Janševe vlade.
  8. Nataša Bergelj nadalje izjavi…Odbor strokovnjakov nikoli ni zahteval, da se nemško govoreči etnični skupini prizna ustavni status.« Podpisnice  Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih  so se s podpisom te listine obvezale, da bodo izpolnjevale  (2. člen), uredile v praksi (3. člen) in sprejela  v II. delu  Cilje in načela ..  v III. Delu pa ukrepe za pospeševanje  rabe  regionalnih ali manjšinskih jezikov v javnem življenju.
  9. Preseneča nas izjava, da Listina… za Slovenijo ne velja, oziroma samo v obsegu, kar ji paše, pri tem pa od leta 2004, ko je bil objavljena obsežna Priloga Listine Slovenija (225 strani)  ni nikoli zavrnila poročila odbora strokovnjakov o uporabi listine v Sloveniji.
  10. V tem poročilu namreč na strani 30 v točki 1.3.4.nemški jezik opisuje govorno področje, območja in posledice dramatičnih zgodovinskih sprememb. In na ta stališča

strokovnjakov   vsa ta leta ni pripomb.

  1. S tem sta izpolnjene oba pogoja 1. člena Listine.., kaj je regionalni ali manjšinski jezik
  • Ki se tradicionalno uporablja na določenem ozemlju
  • Ki se razlikuje od uradnega jezika, ne vključuje narečij uradnega jezika(dialekta) niti ni jezik migrantov
  • Izraz ozemlje pa pomeni povsem jasno geografsko območje
  1. »vprašanje ustavnega priznanja je stvar državnega zbora in ni nekaj, o čemer bi lahko odločala ta delovna skupina«… Parlament je zakonodajna veja oblasti, kar pomeni, da sprejema zakone, ki jih pripravi vlada ali drugi organi in so ti predlogi usklajeni, da bodo dobili večino glasov ob  glasovanju, da bodo potem pričeli zakonsko veljati. Vendar mora izvršna veja oblasti te zakonske predloge pripraviti in jih usklajevati, zato smo pričakovali, da bo ta delovna skupina osnova, debata o tem kako in koliko pravic priznati nemško govoreči narodni skupnosti in na kak način, ker ne more biti enakopravna ustavno in geografsko  opredeljenima (velikima) manjšinama. Pričakovali smo, da bo ta delovna skupina začetek tega dialoga, kako in na kak način priznati nemško govoreči etnični skupnosti določene avtohtone zgodovinske  pravice
  2. Preseneča nas izjava… da o tem (ustavnem) priznanju na delovni skupini ne moremo govoriti, ne izgubljajmo časa in da se osredotočimo na druga vsebinska vprašanja.
  3. In kaj nam ponuja delovna skupina pod »druga vsebinska vprašanja«
  4. Bronka Straus iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport … Za dvojezični sistem nemško-slovenskega izobraževanja  ta hip ni nobene pravne podlage in izobraževalni sistem takega modela niti ne omogoča.«  In sedaj smo pri bistvu problema, saj s tem, da nimamo neke pravne podlage, priznanja nemške manjšine, tudi ni dovoljena dvojezična osnovna šola, niti otroški vrtec. Ob tem pa imajo v Gradcu na avstrijskem Štajerskem, kjer ni dvojezično  nemško-slovensko območje, dvojezični vrtec in to ni noben problem, v Sloveniji pa je ta oblika celo kazniva. In tako smo spet pri negiranju obstoja in zanikanju možnosti šolanja in izobraževanja, ki je temeljni pogoj obstoja in razvoja manjšine.
  5. Oblike enournih tedenskih tečajev nemškega in angleškega jezika že sedaj organizirajo vrtci sami in starši v celoti plačajo tak dopolnilni tečaj, ampak to ni tisto, kar si mi želimo, namreč kopijo dvojezičnega vrtca, kot je v Gradcu, ki že uspešno funkcionira, kot dobra praksa, primer kako se da z dobro voljo.
  6. Slovenija financira v tujini slovenske dopolnilne šole za gastarbajterje, kar je povsem nekaj drugega.
  7. Avstrijska država financira z milijonskim zneskom koroške  Slovence, ker ti živijo v svoji domovini Avstriji in tudi »7 člen« na avstrijskem Štajerskem financira država Avstrija oz. dežela Štajerska, zato bi mi pričakovali enak pristop v Sloveniji. Seveda pa lahko tudi  predlagamo, da naj vsaka država financira svojo manjšino v drugi državi, napr. avstrijska država naj  sredstva namenjena koroškim Slovencem nameni nemški manjšini v Sloveniji, Slovenija pa naj potem v celoti financira slovensko manjšino v Avstriji. Tako mi razumemo zapisani  
  8. Ker nemško govoreča skupnost v Sloveniji ni priznana, je ilegalna, tako tudi nima možnosti sodelovati pri oblikovanju kulturnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo, čeprav vsi vemo, da je takratni avstrijski zunanji minister dr .Alois Mock predlagal ta kulturni sporazum kot mašilo/nadomestilo za nepriznanje manjšine in bi ta kulturni sporazum moral biti primarno namenjen financiranju in promocij nemške manjšine v Sloveniji, tako v kulturnih društvih, pri oblikovanju dvojezičnega šolskega sistema, medijske samostojnosti manjšine in povezavi univerz-znanja  med narodoma.
  9. Nesprejemljivo je, da ministrstvo za kulturo financira iz naslova javnega razpisa, ki je namenjen delovanju nemško govorečih društev, preko projektov, tudi projekte, ki nimajo z nemško manjšino nič skupnega, predlagatelji ne znajo niti nemško in predlagajo v razpis teme, za katere imamo državne inštitucije, kot je na primer zavod za spomeniško varstvo. Če se sredstva delijo nemško govorečim projektom je povsem jasno, da so to lahko samo projekti, ki jih izvajajo nemško manjšinska društva oz. organizacije.
  10. Za večjo aktivnost nemško govorečih društev bi morala kulturna društva prejemali stalna sredstva, dotacije, ker sicer potem, ko eno leto projekt ni financiran, društvo životari, drugo leto pa zamre. Nujna je stalna subvencija, kot to počnejo na avstrijskem Štajerskem. Zahtevati pa je treba potem tudi poročila in realizaciji za vsako leto. Denar naj dobijo torej tisti, ki so aktivni pri spodbujanju nemško govorečih.
  11. Glede na vse opisano so sklepi, ki so bili sprejeti, ker je bila večina članov predstavnikov vlade, le pesek v oči, da bo lahko vlada prikazala »uspešno« rešeno problematiko nemške manjšine v Sloveniji, ki pa se ni premaknila niti za milimeter naprej, razen  da smo se spoznali in si izmenjali nekaj neobveznih stališč.
  12. Mi smo predlagali postopno reševanje problematike, z malimi koraki, vendar pri vsakem koraku, ki smo ga predlagali – napr. dvojezični vrtec, naletimo na steno, »to ni mogoče, ker niste uradno priznani«. In smo spet pri začetku.

 

O kulturnem sporazumu med republiko Slovenijo in republiko  Avstrijo

( Slovenski vestnik, št. 3, Celovec, 22.11998)

Kot je bilo omenjeno na začetku, je slovenski zunanji minister Boris Frlec januarja 1998 ob obisku pri vicekanclerju Wolfgangu Schüsslu na Dunaju izrazil splošno pripravljenost Slovenije, da prizna nemško govorečo manjšino. Z eno omejitvijo. Ne bi smeli dobiti ustavnega statusa italijanske in madžarske manjšine, ampak bi moral biti njen obstoj določen v okviru dvostranskega kulturnega sporazuma. Na primer, ustanovili bi šolo z nemškim učnim jezikom in podprli bi druge posebne kulturne ukrepe za  nemško manjšino. To stališče slovenskega zunanjega ministra je potem v Sloveniji povzročilo ogorčenje in odkrito zavračanje, tako da je bilo kratkoročno celo pričakovati, da bodo ministra  celo zamenjali.

 

 

 

IMPRESSUM:

e-mail: STEIERMARK.STAJERSKA@GMAIL.COM
Urednik: Jan Schaller
Neodvisni avtorski projekt Kulturnega društva
nemško govorečih žena »Mostovi«, Maribor
Davčna štev. 31414389
Registracija, datum vpisa 01.12.2000

Objavljeni prispevki na spletni strani Steiermark-Stajerska.com  izražajo stališča podpisanega avtorja oz. redakcije in niso vedno tudi uradna  stališča sponzorjev spletne strani. 

SPONZORJA:

© 2022. Vse pravice pridržane

Priloga-3