Ali ko imenuješ komisijo zato, da odkljukaš točko kot uspešno, komisija pa ne sme o ničemer odločati, je to  le Hayd Park debata v prazno.

Pa začnimo optimistično

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je  22.9. 2020 imenoval  delovno skupino  za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče  etnične skupine v republiki Sloveniji, v kateri so bili ob predstavnikih  ministrstev za kulturo, za zunanje zadeve, izobraževanje, znanost in šport  ob ministrovem vodenju skupine še trije predstavniki  nemško govorečih,  od tega predstavnik nemških Kočevarjev staroselcev, predstavnica nemških Spodnještajercev, predstavnik nemško govoreče mladine iz Ljubljane, ki je hkrati tudi predsednik Zveze kulturnih društev nemške narodne skupnosti v Sloveniji, torej predstavniki Nemcev iz vseh delov Slovenije kjer delujejo in predstavnica Zveze kočevarskih organizacij, ki pa se ne izrekajo za Kočevarske Nemce, temveč delujejo za ohranjanje kočevarske kulturne dediščine.

Že v sklepu  o imenovanju je minister zapisal, da je naloga delovne skupine obravnava odprtih vprašanj pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji in iskanje rešitev. Tako bi naj predstavniki  podrobno  seznanili predstavnike ministrstev o aktualnih problemih in izzivih, s katerimi se soočajo na različnih področjih. Člani delovne skupine so  odgovorni za  zagotavljanje vsebine delovnih področij in sodelovanje na sestankih delovne skupine.

No in tako se je novoimenovana komisija sestala na ustanovni seji, sicer šele  šest mesecev pozneje, kjer so se člani spoznali in predstavili svoja društva in tako je bil spet mir do druge seje, ki je bila šele  6.12.2022, torej kar devet mesecev pozneje, čeprav je bil 4. sklep prve seje, da bo naslednja, torej 2. seja čez štiri mesece, še pred poletnimi počitnicami 2021, ko corona epidemija ni bila močna.

Za bolje, bolj intenzivno delovanje delovne skupine za trajni dialog smo tako posredovali svoje pisne poglede na nadaljnje delo skupine, da bi bili  čim bolj učinkoviti in tudi uspešni, torej s konkretnimi rezultati. Tako smo za hitrejše reševanje problematike predlagali tri podskupine, za pravno ureditev delovanja,  za izobraževanje in posebej za medije. Bili smo še bolj konkretni in smo za začetek predlagali uvedbo dvojezičnega vrtca,  kopijo tega, kot je že uveljavljeni  nemško-slovenski dvojezični vrtec v avstrijskem Gradcu (kjer ni dvojezično območje). Torej brez eksperimentiranja, na osnovi dobre prakse drugih.  

Obenem smo potarnali, da  državna RTV SLO zanemarja obveznost poročanja o nemški manjšini in spet predstavili dobro prakso iz Avstrije, ko imajo na državni ORF kar tri tedenske  manjšinske oddaje Dobro jutro, Štajerska, dobro jutro Koroška in enako za Gradiščanske Hrvate, »Dobar dan Hrvati«.

Veseli smo bili, da je bil naš predlog sprejet kot dnevni red naslednjega, drugega sestanka, ki  smo se ga že veselili.

Ampak razočaranje je prišlo še  prehitro, že kar na sami drugi seji delovne skupine  za trajni dialog. ki je bila na Miklavža, 6. decembra lani.

Ker: (kratek povzetek zapisnika na 15 straneh)

1. So vladni predstavniki okarali Odbor strokovnjakov Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih glede frekvence srečanj. (P.S. predlagali smo celo dvomesečna srečanja, zaman )
2. Na vsaki seji se bo sproti določal okvirni termin naslednje seje (10. sklep te seje pa pravi: naslednja seja bo  okvirno v mesecu maju ali juniju 2022). No medtem so še parlamentarne volitve, zato sploh ni bil sprejet dnevni red tretje seje, ker je verjetno pač enostavno zaradi poteka mandata komisije več ne bo. Mandat komisije z zvenečim imenom je tako končan.
3. Ustavno priznanje nemške manjšine v Sloveniji sploh ni mogoče. Priporočila Sveta Evrope so le lepe želje in za posamezno državo niso obvezujoče. Govorimo o priznanju jezika, zato predlagam, da se premaknemo na vsebine, na katerih lahko naredimo napredek in kjer imamo manevrski prostor in ne izgubljamo  časa o ustavnem priznanju, ker o tem ne more odločati ta delovna skupina. In tako je bil sklep 2. sestanka, da  Listina Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih vprašanjih ne velja za nemško  govorečo etnično skupino oz. nemški jezik.
4. Postavlja se seveda vprašanje zakaj Svet Evrope potem sprejema 225 strani obsežno Poročilo odbora strokovnjakov o uporabi listine v Sloveniji in še posebej Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope o uporabi listine v Sloveniji in to vsakih pet let na novo.
5. Kaj pa potem IZOBRAŽEVANJE, ki ni ustavna materija. »Za dvojezični sistem nemško-slovenskega  izobraževanja ta hip ni nobene pravne podlage, ker nemška manjšina ni ustavno priznana in izobraževalni sistem takega  modela sploh ne omogoča. Pobuda za dvojezični vrtec  je  sicer na mestu. Vendar uradno tak  vrtec kot dvojezični vrtec ne pride v poštev.

Lahko pa so organizirani tečaji tujih jezikov po vrtcih (kar poteka že 35 let).

6. No pa bo mogoče  več sreče z  MANJŠINSKI MEDIJI. Obravnavali bi naj torej  problem, kako  uveljaviti  jezik in nemško  govorečo etnično skupino v širšem javnem prostoru. Se pa  nemški jezik  posebej ne uveljavlja  v smislu, kot to želi nemško govoreča etnična skupina, pač pa  zlasti skozi programe javne RTV, ki pa so programsko povsem avtohtoni.
7. No torej do sedaj skoraj nič. No nekaj pa je le. Tisti, ki se prijavijo na projekte (in preglodajo obsežno in zahtevno prijavo, jo pravilno in v celoti izpolnijo) in potem  izpolnjujejo tudi kriterije posebne komisije, pa lahko vsako leto prejmejo nekaj sredstev, ki pa niso namenjena samo  organiziranim manjšinskim skupinam, saj se lahko prijavi vsakdo, ker je razpis ministrstva za kulturo namenjen vsem državljanom.
8. Pa poskusimo še kako je kaj možno sodelovanje nemške manjšine v KULTURNEM SPORAZUMU  med Slovenijo in Avstrijo, (o tem obširno drugje). V delegaciji ne sedijo  predstavniki manjšin,  ker pač nemška manjšina nima  statusa ustavno priznane manjšine v Sloveniji, kot ga ima na primer slovenska manjšina v Avstriji. Zato je predlog, da se  nemško govorečo  etnično skupino umesti v  slovensko delegacijo  tudi politično nesprejemljiv.  Lahko pa predlagate svoje predloge, kot potencialna  izhodišča, vprašanje pa je če bodo obravnavana na pogovoru-usklajevanju   z avstrijsko delegacijo.

No in tako smo prišli žejni čez vodo, saj nič ne smemo, ne moremo, ker nismo ustavno priznani, papir  pa vse prenese.

Za  konec še citat iz zadnje ocena Odbora  strokovnjakov, sprejeta 30. junija 2021

točka 22.  Odbor strokovnjakov pozdravlja ustanovitev delovne skupine, odgovorne za stalen dialog s predstavniki nemško govorečih. Opozoril je, da se zdi, da mandat te skupine omogoča, da se ukvarja z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na nemško govoreče jezike. Zato bi to lahko služilo kot okvir za izvajanje priporočila, da se „začetek dialoga z nemško govorečimi jeziki za izvajanje dela II Listine. “

točka 23. Da bi bil učinkovit forum za dialog o izvajanju Listine, je pomembno, da se delovna skupina srečuje bolj redno in da pripravlja ukrepe na podlagi določb Listine, priporočil, ki izhajajo iz nadaljnjega ukrepanja in predloge nemško govorečih. Odbor strokovnjakov tudi ponovno potrjuje, da je treba sprejeti ukrepe za “priznanje nemščine kot tradicionalnega manjšinskega jezika” ^[15]  . [15] Glej peto ocenjevalno poročilo Odbora strokovnjakov o uporabi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Sloveniji (MIN-LANG (2019) 17 konč.), odstavki 10 do 12.

       Če bi bili plačani po praznih besedah, bi bili že zelo bogati.

Jan Schaller, povzeto iz zapisnikov in dokumentov

    Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi