1. Oba originala nista avtentična

1.1.Člen 21, zadnji 3 odstavek sporazuma glasi: Sestavljeno v Ljubljani, dne 30.aprila 2001 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer sta  besedili enako verodostojni. Ampak to žal ni res .

1.2. 15. člen sporazuma v nemškem jeziku glasi …der Angehörigen der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien, slovenski tekst pa ..  pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji.  ( nemški prevod slovenskega je pa takAngehörige der deutschsprachigen Ethnogruppe in Slowenien.)  Oba originala, torej nista enaka, autentična, čeprav to piše v 21. členu sporazuma.

1.3.  Če primerjamo uporabo teh besed na avstrijskek Koroškem, ki je dvojezično, no potem je to tako  nemška beseda “Volksgruppe“  se vedno prevaja kot “narodna skupnost “ Primer dvojezične knjige  Gemeinsam 20 Jahre/Skupaj 20.let  na strani 4. V nemščini … “Um der slowenischen Volksgruppe einen”… in na peti 5,slovenski strani … ” da bi slovenski narodni skupnosti«

1.4. Besedna zveza  „etnična skupina“ (ethnogruppe) in ne Volksgruppe – torej narodna skupnost je za nemško govorečo manjšino žalitev in diskriminacija. To je potrdil celo slovenski varuh človekovih pravicv svojem odgovoru  Nr. 6.4-3/2023-9-AD, z dne  01.06.202. Vse ostale manjšine v Sloveniji, tudi nepriznane EX-YU narodnosti so v vseh dokumentih omenjene kot narodna skupnost (Volkgruppe). Torej pri besedni zvezi  etnična skupina ne gre za imenovanje, ločevanje priznanih in nepriznanih manjšin v Sloveniji.

1.5. Pri vseh dosedanjih razgovorih v letu 2022 in 2023 je slovenska politika in uradne inštitucije  po naši argumentaciji odgovorila, da so pač dolžni uporabljati uradne definicije, vendar je večina dejala, da seveda vedo, da tako imenovanje ni pravilno, pošteno in zato mora nemška manjšina sama preko Avstrije poskrbeti za pravilno definicijo v Kulturnem sporazumu ob pogovorih za novo delovno obdobje, ki bodo konec leta 2023.

1.6.  Prav zato nas je vse zelo presenetil obširen intrevju dr. Danijela Grafenauerja v sobotni prilogi časopisa DELO,15.7.2023  na straneh 10-13, v katerih strokovnjak znanstvenega inštituta za narodnostna vprašanja, kot sam reče strokovnjak  za nemškogovorečo manjšino.

Torej je Grafenauer povedal politično stališče, ki ga politika zaradi sramu v pogovorih ne upa povedati.

1.7. Pod naslovom »Maloštevilni, razpršeni, neavtohtoni »Nemci« imajo zelo ambiciozne  zahteve«, je že uvodoma pojasnjen namen intervjuja

»Avstrija  vse bolj ultimativno postavlja na politično agendo nemško govorečo skupnost v Sloveniji, sama jo imenuje manjšina. Slovenija temu slabo parira, nima državniškega pristopa. Raziskovalec  Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja analizira »ostanke ostankov« Nemcev pri nas, maloštevilno  etnično skupino prebivalstva, ki niti zdaleč ni manjšina. »

• Po tem intervjuju seveda ne verjamemo več politiki, ki pravi, da je „etnična skupina“-Etnogrupe le napačen prevod. To vsekakor ni res, saj uradna politika načrtno in namerno žali in tako tudi namerno diskriminira manjšino.
• Sramota za slovenske znanstvenike je toliko večja, ker očitno ne poznajo mednarodno podpisanih dokumentov oz. jih namerno ignorirajo, kar pomeni da je naprimer Evropska deklaracija o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki jo je Slovenija ratificirala 4. oktobra 2001 in je veljavna tudi za Slovenijo od 1. Januara 2002 nična. Zbornik izdan v Ljubljani novembra 2005 ima kar 225 strani, ki pa očitno nič ne veljajo.
• Bivši predsednik republike Slovenije borut Pahor zanimivo ob nobenem nastopu ali sprejemu ni uporabljal tega žaljivega in diskriminatornega izraza »etnična skupina«,  ampak pet  nežaljivih variant .. predstavniki nemško govoreče skupnosti.., nemško govoreči državljani Slovenije.. pripadniki nemško govoreče skupnosti… nemško govoreči  državljani Slovenije .. in.. nemško govoreči.

1.11.Tudi slovenski varuh človekovih pravic, pri katerem smo bili predstavniki manjšine oz. njihovi izvoljeni vodje je bil nad tako napačno uporabo besedno zvezo »etnična skupina« presenečen, saj se v Sloveniji uporabljajo pogovorno izraz manjšina, uradno pa  besedna zveza »narodna skupnost«, kot je to  zapisano  tudi  v slovenski ustavi.

1.12. »Volksgruppe«  je ena beseda, ki se lahko prevaja semantično enopomensko kot  manjšina ali narodna skupnost.  Skupina, pa ima v tej povezavi slabšalen, žaljiv in diskriminatoren pomen.

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi tako:

skupína -e ž (í) 

1. več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: skupina ob cesti čaka na avtobus; skupina se je neopazno razšla; urediti skupino v kolono; voditi skupino obiskovalcev po razstavi; gorska skupina; skupina hiš; skupina lestencev na stropu / razvrstiti učence v dve skupini; razdeliti se po skupinah; potovati v skupini;

skúpnost -i ž (ū) 

1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto: pripadati skupnosti; odnos posameznika do skupnosti; čuti se izločenega iz skupnosti; biti vključen v skupnost; delati, živeti v skupnosti; biti član skupnosti / delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; družinska skupnost; jezikovna, narodna skupnost; organizirana, samoupravna skupnost; politična skupnost; razredna, šolska skupnost; vaška skupnost; verska skupnost; zakonska skupnost / publ. skupnost je mnogo storila v boju proti alkoholizmu družba
// kar je sestavljeno iz več medsebojno povezanih enakovrednih enot, ki tvorijo celoto: skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst

manjšína -e ž (í) 

1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan

2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšin

2. 2. NEVELJAVNI KULTURNI SPORAZUM

2.1. že omenjeno pod točko 1.2 da oba sporazuma nista avtentična, je slovenska stran, potem ko je bil sporazum podpisan s strani obeh vlad  30. Aprila 2001 v Ljubljani in potrjen  v avstrijskem parlamentu  ob ratifikaciji sporazuma 15. Februarja 2002 dodala enostransko člene zakona, ki nikakor ne sodijo v pravno področje ratifikacije nekega sporazuma, ki se le potrjuje. S tem sta tako kulturna sporazuma neveljavna, neobvezujoča, saj v obeh parlamentih ni sprejet v enaki, avtentični obliki.

2.2. In če direktor Urada vlade za narodnosti Republike Slovenije mag. Stanko Baluh v svojem dopisu z dne 20.1.2023  (Nr.51100-00-6/2022-UN(25 (UN10)Beilage 3.4) piše“Ugotavljamo , da je ime »nemško govoreča etnična skupina« zapisano v 3. členu Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, podpisanem dne 30. aprila 2001. 

Za vse nevedne. To ni zapisano v 3. členu sporazuma, ampak v 3. členu zakona-ratifikacije z dne 15. 02. 2002.  No ampak to ni edina neumnost, s katero se moramo vsak dan soočati.

2.3. Ker citat 2:« lahko trdimo, da je bilo ime določeno soglasno, z interpretativno izjavo ter ratificirano v obeh parlamentih ,zato do sprememb ne bo prišlo.

Še enkrat, direktor državnega urada ne loči med sporazumom in zakonom o  ratifikaciji. Še bolj enostavno. Pet členov zakona, ki so bili sprejeti 15.02.2002  v  slovenskem parlamentu so bili sprejeti enostransko in  na avstrijski strani so za to  zvedeli šele ob našem obisku na Dunaju.

2.4. Tretji člen zakona govori/citat  „V 15. Členu sporazuma, skladno z interpretativno izjavo, omenjeni „pripadniki nemško govoreče etnične skupine“ uživajo pravice po 61. členu Ustave Republike Slovenije. V nemškem  besedilu 15. Člena sporazuma je besedna zveza “pripadniki nemško govoreče etnične skupine” zapisano kot “Angehörige der deutschsprachigen Volksgruppe“.

2.5. s takšno dodatno enostransko interpretacijo je vsebina kulturnega sporazuma razvrednotena in je zato nicen, neveljaven, saj 3. Člen zakona zanika sporazum.

2.6. No pa gremo še bolj podrobno. 61. Člen ustaven Republike Slovenije se glasi.”izražanje narodne pripadnosti) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.

2.7. In zanimivo za pravne strokovnjake. V 61. členu ustave ni nikljer govora o »etični skupini«  Ta člen govori o večinskem narodu in narodnih skupnostih.  Tretji člen zakona ratifikacije je tako v nasprotju z 61. členom ustave in je protiustaven. Zato bo nemško govoreča skupnost  zahtevala razveljavitev zakona o retifikaciji kulturnega sporazuma, kar seveda potem tudi pomeni, da kulturni sporazum ni veljaven

2.8. Pa to še ni vse. Republika Slovenija je leta 1994 podpisala mednarodni dogovor WÜRV

 Wiener Übereinkommen über das Recht der Verträge(Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu), ki velja od 23. maja 1969. Ker sta obe državi podpisnici tega dogovora  morata spoštovati zakonsko določeno  izpodbijanje oz. popravek napak, ki nastanejo v različnih verodostojnih dokumentih. Člen 79. tega sporazuma določa, da morata članici

 zaradi napak v obeh prevodih, ki nista enaka,  za pravno avtentičnost tega sporazuma   izpolnita    79 člen konvencije, ki govori o popravi napak v tekstu, ker sicer pogodba- dogovor ni več pravno veljaven.

Artikel 79. Berichtigung von Fehlern im Text oder in den beglaubigten Abschriften von Verträgen:

1. (1)Absatz 1. Kommen die Unterzeichnerstaaten und die Vertragsstaaten nach Festlegung des authentischen Textes eines Vertrags übereinstimmend zu der Ansicht, daß er einen Fehler enthält, so wird dieser, sofern die genanten Staaten nicht ein anderes Verfahren zur Berichtigung beschließen, wie folgt berichtigt:
   1. a)Litera a

Der Text wird entsprechend berichtigt und die Berichtigung von gehörig ermächtigten Vertretern paraphiert;

1. b)Litera b

über die vereinbarte Berichtigung wird eine Urkunde errichtet oder werden mehrere Urkunden ausgetauscht oder

1. c)Litera c

ein berichtigter Text des gesamten Vertrags wird nach demselben Verfahren hergestellt wie der ursprüngliche Text.

1. (2)Absatz 2 Ist für einen Vertrag ein Depositär vorhanden, so notifiziert dieser den Unterzeichnerstaaten und den Vertragsstaaten den Fehler und den Berichtigungsvorschlag und setzt eine angemessene Frist, innerhalb welcher Einspruch gegen die vorgeschlagene Berichtigung erhoben werden kann. Ist nach Ablauf dieser Frist
   1. a)Litera a

kein Einspruch erhoben worden, so nimmt der Depositär die Berichtigung am Text vor und paraphiert sie; ferner fertigt er eine Niederschrift über die Berichtigung an und übermittelt von dieser je eine Abschrift den Vertragsparteien und den Staaten, die berechtigt sind, Vertragsparteien zu werden;

1. b)Litera b

Einspruch erhoben worden, so teilt der Depositär den Unterzeichnerstaaten und den Vertragsstaaten den Einspruch mit.

(3)Absatz 3 Die Absätze 1 und 2 finden auch Anwendung, wenn der Text in zwei oder mehr Sprachen als authentisch festgelegt wurde und sich ein Mangel an Übereinstimmung herausstellt, der nach einhelliger Auffassung der Unterzeichnerstaaten und der Vertragsstaaten behoben werden soll.

(4)Absatz 4 Der berichtigte Text tritt ab initio an die Stelle des mangelhaften Textes, sofern die Unterzeichnerstaaten und die Vertragsstaaten nichts anderes beschließen.

(5)Absatz 5Die Berichtigung des Textes eines registrierten Vertrags ist dem Sekretariat der Vereinten Nationen zu notifizieren.

(6)Absatz 6 Wird in einer beglaubigten Abschrift eines Vertrags ein Fehler festgestellt, so fertigt der Depositär eine Niederschrift über die Berichtigung an und übermittelt den Unterzeichnerstaaten und den Vertragsstaaten von dieser je eine Abschrift.

Art. 80

       3.Manjšine- narodne skupnosti na obeh straneh državne meje

3.1. Citat dr. Grafenauerja „V odnosih z Avstrijo je ključna slovenska manjšina na Koroškem, njene več kot sto let  po plebiscitu in  skoraj 7o let po avstrijski državni pogodbi neuresničene pravice. Ampak uradni Dunaj vse pgosteje na agendo postavlja nemško govoreče v Sloveniji, imenuje jih manjšina. Zadevi nista niti približno primerljivi, kajne. Vsekakor.

3.2.  Kot protiutež pa citat dr. Marjana Sturma, na tiskovni konferenci v Ljubljani, 24.3.2021:“ Jaz mislim, da so manjšinske pravice nedeljive. Ne morem jaz govorit, zahtevam vse pravice koroškim Slovencem, nobenih pravic  pa nemški manjšini v Sloveniji. Če nemška manjšina tu eksistira in to Slovenija tudi sama prozna, potem mora ta Slovenija nekaj narediti za to. Če pogledam samo Koliko podpore mi dobimo v Avstriji in koliko dobi nemška mnajšina v Sloveniji, potem tu ni izgovora. Tu je treba iti v dialog z njimi, se pogovarjati in morajo povedati sami, kaj hočejo.”

3.3.   Ob zadnjem popisu  pred prvo svetovno vojno, leta 1910  je bilo na ozemlju današnje slovenije 9,4 % -=106.255 nemško govorečih, na območju Koroške, avstrijski del  pa 66.463 Slovencev, kar je 1 % prebivalcev.

3.4. Trije členi kulturnega sporazuma, ki govorijo konkretno o manjšinah so 14, 15 in 16 člen, ki so v celoti enaki, razlika je le

Člen 14…..  potreb slovenske manjšine v Avstriji

Člen 15 …. pripadniki nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji

Člen 16 …….potreb  slovensko govorečih v Avstriji, zunaj poselitvenega  območja slovenske manjšine

4. Slovenska politika žal še vedno ni pripravljena sprejeti resolucije Evropskega parlamenta od 2. Aprila 2009, o evropski zavesti in totalitarizmu, ki sočasno obsoja tako fašizem, nacizem, kot tudi komunizem. Slovenija se tako še 30 let po samostojnosti ni odlepila od komunistične diktature v Jugoslaviji, saj jo ne zmore obsoditi in tako žal še vedno dokazuje, da ni svobodna in žal tudi ne demokratična država.

Jan SCHALLER, predsednik

Zveza kulturnih društev Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji

Bund der Kulturvereine der  Gottscheer und  der Steirer in Slowenien

Barvarska ulica 5, 2000 Maribor , E-Mail: steiermark.stajerska@gmail.com