Leta 1910 je ob popisu prebivalstva na ozemlju današnje Slovenije še v času Avstro-ogrske monarhije (tabela 1)  živelo skupno  1.128.960 ljudi, od tega je bilo ob popisu  106.255 ali 9,4 % nemško govorečih (Umgangssprache). Ob naravnem  prirastu  bi v letu 2002 ko je na istem ozemlju živi skupaj  1.964.619 prebivalcev  (tabela 1)  bil torej 9,4 %  nemški delež  184.619 nemško govorečih. Če ne bi bilo vojne in še pomembneje, povojnega eksodusa nemškega prebivalstva v Slovenijo.

tabela 1

Po drugi svetovni vojni je iz Slovenije  bežalo pol milijona ljudi, ne samo Nemcev, več kot 100.000 nedolžnih (približno 16.000 Nemcev) je bilo pobitih brez sojenja. (glej povojni poboji)

Statistično gledano je bilo leta 1931 /tabela 1/ v celotni Sloveniji le še  28.998 nemško govorečih. Naj omenimo citat, da » je pri teh podatkih popisa iz leta 1921 in 1931 v Kraljevini Jugoslaviji pripis, da  ne dajeta pravilnih ocen narodne pripadnosti« (str. 116,  Posebna publikacija Statistični urad RS, št. 2, Ljubljana 2003).

Po koncu druge svetovne vojni leta, v letu  1945 je bilo v komunističnem taborišču Sterntal (danes Kidričevo) zaprtih od 12.000 do 20.000 večinoma Nemcev. Tudi v taborišču Gutenhag/Hrastovec pri Mariboru je bilo zaprtih 2.400 ujetnikov, večinoma Nemcev, v taborišču St. Veit/Šentvid pri Ljubljani pa 35.000 ljudi, vendar  ne samo Nemcev na Kranjskem. Tisti Nemci, ki niso bili umorjeni ali umrli v taboriščih, so po izpustitvi (konec leta 1945) ostali v Sloveniji, ker so bila begunska taborišča v Avstriji prepolna, begunce, ki so ilegalno prestopili mejo, pa so poslani nazaj v Jugoslavijo in so bili obsojeni. Del nemško govorečega prebivalstva je tako proti svoji volji ostal v komunizmu. Statistično (tabela 2) pa je za leto 1948 zabeleženih le še 582 Avstrijcev in 1824 Nemcev. Vendar je bila realna številka vsaj 10-krat višja (cca. 25.000)

Tabela 2

Več kot 20.000 Nemcev, ki so bili rojeni v Sloveniji, je takoj  po vojni emigriralo v Avstrijo. Pred  začetkom vojno je bilo torej v Sloveniji okoli 60.000 Nemcev (dvakrat več), tudi kot mešane slovensko-nemške družine. Po nacionalsocialističnem popisu ( vir Karner)  je bilo na slovenskem območju  leta 1941 *59.000 nemško govorečih. (tabela 1)

Po  drugi svetovni vojni Nemci v Sloveniji niso imeli nobenih pravic, niti državljanstva in torej tudi  nobene volilne  pravice (do leta 1948). V medijih je bila vsakodnevna   agitacija-gonja proti “švabom-folksdojčerjem”. Vendar so bili  Nemci, ki so ostali,   nujno potrebni kot strokovnjaki, kot na primer v letalski tovarni Maribor (potem TAM) ali hidroelektrarni Mariborski otok, ker so bile vsi načrti v nemščini. Operni orkester Mariborske opere   brez nemških glasbenikov ne bi mogel igrati nobene opere.  Nemci v javnosti niso smeli govoriti nemško, ker so bili prestreljeni z  veliko vohuni UDBE, zato je bila najboljša rešitev za preživetje, da se delaš neumnega-nič vedeti  in molčati. Pri popisih so tako  anketirance vnaprej  poučili, kaj ni dovoljeno vpisati, tudi če občan to reče,  in zato rezultati popisov  niso bili realni. Kasneje so bili celo že javni podatki iz popisa iz leta 1991 popravljeni,  prepolovljeni za leto 1991, ko so bili ponovno uporabljeni leta 2002 (klik-odpri tabela 3, klik-odpri Priloga  4  – izvirniki Statističnega urada)

Nerazumljivo, predvsem pa nelogično  je tudi, da je podatek ( Priloga 2 ) »po maternem jeziku v letu 2002 nenadoma kar naenkrat  48 % več Nemcev kot leta 1991 in 3-krat več kot po narodnosti  za isto leto ( Priloga 2 ). Ob se pri popisu  pri »narodnosti« ni bilo možnosti regionalne opredelitve  kot “staroavstrijec-altösterreicher, nemški Gorenjc- Oberkrainer, nemški kočevarj -Gottscheer ali nemški Štajerc- deutsch Steierer”. Lahko pa so se ob popisu opredelili kot »regionalna narodnost« (leta 1991= 5187), kar očitno zajema  prav te  štiri opredelitve.  Leta 2002 je bilo zabeleženih 190.013 ljudi »brez (neznane) narodnosti« ali 9,7 % celotnega prebivalstva, ob  popisu iz leta 1991 pa le 59.975 (3,13 % vseh),kar je prav tako  nenormalno povečanje.

In ko je Boris Kidrič leta 1948 rekel, da je vprašanje nemške manjšine rešeno, ker v Sloveniji ni več Nemcev, je  politično čisto levi  dnevnik DELO leta 1992 objavil naslov  »Kam je izginilo 200.000 Nemcev?« in Marjan Žnidarič, direktor Muzeja NOB v Mariboru, je v dnevnem časopisu Večer leta 1997  z ogorčenjem vprašal someščane: »Koliko Nemcev bo v Sloveniji ob naslednjem popis leta 2001?

Ob uradnem podatku  za leto 1991 da je v Sloveniji  samo 126 Avstrijcev in 289 Nemcev.  Očitno tem številkam ni verjel niti magister Marjan Žnidaršič, strokovnjak  s tega področja.

Ja, razlog je bila restitucija. Premoženje, ki je bilo  nacionalizirano po koncu vojne, je bilo mogoče  sedaj vrniti. Vloženih je bilo 39.711 zahtevkov , okoli polovica od samih  Slovencev, četrtina Nemcev v tujini, ki so bili po vojni izgnani in četrtina (cca 9900) od Nemcev in mešanih družin, ki so ostale v Sloveniji, ki so  odvzeto premoženje  dobili nazaj in Slovenija zaradi tega ni propadla.

Po moji oceni je zato  treba uradno številko za leto 2002 »1628 materni jezik nemščina«(klik-odpri Priloga 6) ponovno pomnožiti s faktorjem 3, to je potem  4884 nemško govorečih – večinoma novih lastnikov starih, odvzetih nepremičnin. Tiha večina se bo aktivirala šele, ko bo nemška manjšina v Sloveniji priznana, saj se bodo šele takrat financirale šole, mediji in nemška kultura in nemška manjšina v Sloveniji ne bo več tabu tema in osovražena.

Večina nemško govorečih pa danes  po tem, kar so doživeli, ne želi javno spregovoriti, se  opredeliti.  Zanimivo pa bi bilo vedeti, koliko nemških revij in nemških knjig je  prodanih v Sloveniji.

52.631 zdomcev,  leta 1991 (stran 124 Statistični urad RS za leto 1991)

V Sloveniji bi naj imelo po besedah upokojenega odvetnika g. Kolnika  kar 24.630 državljanov  tudi  nemško državljanstvo. Večina jih je zdomcev-gastarbajterjev, ki so ekonomski migranti. Niso delavci na začasnem delu v tujini, ker jih je večina ostala v Nemčiji, kjer so se  poročili njihovi otroci. Nekateri so prejeli  nemško državljanstvo po hitrem postopku na osnovi delovnih knjižic Tretjega rajha (zaposleni v tovarni letal, potem TAM).       Tretja skupina nemško govorečih  v Sloveniji pa so tujci, ki delajo v Sloveniji,  ki so večinoma lastniki ali menedžerji in živijo z družinami v Ljubljani. Tam njihovi otroci hodijo v ločeno, mednarodno/diplomatsko šolo. Nobena od teh treh skupin nima nobene povezave z nemško manjšino in stiki so le naključni.

Tako ugotovimo, da pravzaprav izraz »nemško govoreči« ni pravi izraz za nemško manjšino. Bolj kamuflaža, ker v bistvu bi morali za nadomestni izraz nemški manjšini v Sloveniji  uporabljati izraza »deutschtum«(slovenski izraz je neprimeren, ker asociira na nacizem),oz. »mit deutschen Wurzeln- z nemškimi koreninami.

Romska manjšina v Sloveniji

Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2002 =3246 Romov po narodnosti in 3834 Romov po maternem jeziku. Na strani 119 posebne publikacije Statističnega urada, št. 2, Ljubljana 2003 piše: “Statistični podatki o Romih niso realni, če pogledamo uradne registracije Romov, v Sloveniji živi od 6.000 do 7.000 Romov.”

Ob mednarodnem dnevu Romov pa smo na  nacionalni RTVSLO v TV Odmevih, 8. aprila 2022 slišali: “Po neuradnih podatkih v Sloveniji živi več kot 10.000 Romov.”

Povzetek: V Sloveniji je v resnici bolj točen podatek faktor 3x na uradne statistične podatke . Velja pa  tako  za Rome, kot ostanek  nemške manjšine.

Jan Schaller